Kopač Mrakova bo predlagala dvig minimalne plače, ki bo višji od pol odstotka

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak bo socialnim partnerjem na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta predlagala dvig minimalne plače za več kot pol odstotka. To pomeni, da bi se pri dvigu poleg inflacije upoštevali tudi drugi kriteriji. Na ta način ministrica delno sledi predlogu sindikatov, ki so predlagali zvišanje za pet odstotkov na 630 evrov neto.

Kot je poročal Svet, naj bi ministrica jutri postregla z izračuni in predlagala, da se minimalna plača zviša za 2,6 odstotka, kar bi pomenilo slabih 16 evrov in bi znašala 620 evrov neto. Po neuradnih informacijah STA  pa naj bi se zvišala  za 1,8 odstotka.

Ministrica je na Twitterju sicer objavila, da ji je uspelo prepričati kolege v vladi in koaliciji, da v petek lahko predlaga socialnim partnerjem dvig minimalne plače za več kot 0,5 odstotka.

Koalicija za dvig minimalne plače

Koalicijski dogovor je potrdil tudi premier Miro Cerar, ki je na Twitterju zapisal, da vlada skrbi za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. "V tej luči tudi dogovor vseh koalicijskih partnerjev za dvig minimalne plače," je dodal.

Vprašanje minimalne plače je v zraku že ves teden. Sindikati namreč predlagajo, da se pri letošnji uskladitvi minimalne plače ne upošteva le inflacije kot običajno, temveč tudi druge kazalnike, tako da bi se minimalna plača z današnjih 604,35 evra neto zvišala za pet odstotkov na 630 evrov neto in bi se gospodarsko okrevanje odrazilo tudi v denarnicah najrevnejših.

Delodajalci na drugi strani trdijo, da takšno zvišanje minimalne plače ne bi prineslo nič dobrega, saj bi lahko povečalo brezposelnost, delo na črno in prekarizacijo, poleg tega pa zmanjšalo zanimivost Slovenije za vlagatelje. Kot izpostavljajo, je strošek plač za delodajalce že zdaj zelo visok, z dvigom minimalne plače pa naj bi največ pridobila država.

Minimalna plača se sicer uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Če bo tako tudi letos, bo zrasla za 0,5 odstotka s 790,73 evra bruto na 794,68 evra bruto.

Poleg tega se lahko pri usklajevanju minimalne plače upoštevajo tudi gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast ter gibanje zaposlenosti, pri čemer se minimalna plača enkrat na leto uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin in velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.