'Ljudje si zaslužijo višje plače'

Iz opozicijskih vrst je slišati razumevanje za zahteve sindikatov javnega sektorja po višjih plačah. A imajo različne poglede na to, kako ob njih ravnati. V NSi tako menijo, da je prava pot davčna razbremenitev zlasti plač, v Levici pa se zavzemajo za dvig minimalne plače in odpravo varčevalnih ukrepov.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Priča smo valu stavkovnih zahtev, saj je že 27 sindikatov najavilo stavko oz. izrazilo svoje stavkovne zahteve . Njihove zahteve pa po zadnjih vladnih izračunih dosegajo 991 milijona, torej skoraj že milijardo evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Boris Koprivnikar

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar (Foto: Miro Majcen)

"To je tako enormen znesek, da ne gre več le za vprašanje pogajanj med sindikati in vlado, ampak gre za širše družbeno vprašanje, koliko smo dejansko pripravljeni spreminjati prerazporeditev sredstev med gospodarstvom in javnim sektorjem," je dejal minister in dodal, da je zato vlada danes sprejela sklep, da se s potencialnimi posledicami sindikalnih zahtev seznani tudi Ekonomsko-socialni svet.

Sicer je predvideno, da se bo z vsemi sindikati, ki ločeno postavljajo svoje zahteve, sestajala enotna vladna pogajalska skupina. V gradivu za današnjo sejo so predlagali, da bi v pogajalski skupni sedeli državni sekretarjih z vsem ministrstev, na katere se nanašajo stavkovne zahteve. A so na vrhu koalicije odločili, da sestavo še enkrat premislijo in določijo res kakovostno sestavo s tistimi ljudmi, ki najbolje poznajo to problematiko.

Se bo pa v naslednjih dneh še enkrat sestal vrh koalicije in obravnaval predlog odzivanja na vse stavkovne zahteve. Kdaj točno bo ta sestanek, po ministrovih besedah še ni določeno.

Koprivnikar je napovedal, da bodo sindikatom predlagali, da bi ta pogajanja potekala skupno. Zahteve se namreč pogosto nanašajo na ista področja, različni sindikati pa imajo pogosto različne, celo kontradiktorne zahteve, je pojasnil.

Visokošolski sindikat Slovenije vladi sporoča, da ne soglaša, da se ministrstvo pogaja le z enim od štirih podpisnikov. "Poteze Sviza, ko je svoj za univerzitetne delavke in delavce škodljivi predlog uradno posredoval na vlado, ne da bi druge podpisnike kolektivne pogodbe z njim sploh seznanil, ne želimo komentirati, vendar šest let po ustanovitvi Visokošolskega sindikata Slovenije ne bomo več pristajali na to, da bi sindikalni funkcionarji šolskega sindikata z enostranskimi dogovori krojili usodo univerzitetnih delavk in delavcev," so zapisali. Namesto parcialnih pogajanj z eno od poklicnih skupin, "ki bodo še enkrat postavila pod vprašaj njeno kredibilnost", vladi predlagajo, da razmisli o podreditvi resornih pogajanj krovnim pogajanjem s sindikati javnega sektorja.

Poudaril je, da stavkovne zahteve jemljejo resno in se bodo soočili z vsemi sindikati, da pa je vlada danes sprejela stališče, da se ne more pogajati o zahtevah po linearnih dvigih plač, na primer za dva do štiri plačne razrede vsem v javnem sektorju. Se je pa pripravljena pogajati o tistih zahtevah, ki so na primer vezane na dvig zdravniških plač ter postopno odpravljanje varčevalnih ukrepov.

Minister danes še ni želel razkriti finančnega okvira za pogajanja, saj ga nikoli javno ne predstavljajo, dokler ne začnejo pogajanj s sindikati. Je pa poudaril, da bi, če bi vsem sindikalnim zahtevam ugodili, to pomenilo, da bi se v trenutku vrnili v čas najhujše gospodarske krize.

Dodal je, da plače v javnem sektorju v zadnjih letih rastejo. Po njegovih navedbah se je masa za plače v dveh letih povečala za več kot deset odstotkov, plače v javnem sektorju pa rastejo skoraj za odstotek hitreje kot v gospodarstvu in kot je rast produktivnosti.

Menijo, da je to do neke mere upravičeno, saj je javni sektor nosil glavnino varčevalnih ukrepov v času krize, a morajo kot vlada odgovorno ravnati in se pogajati v takšnem okviru, da ne bi ogrozili javnofinančne stabilnosti države.

Koprivnikar je še dejal, da se bodo odzvali tudi na povabilo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Predvideva, da se bosta v petek pogovorov z njimi udeležila skupaj z ministrico za izobraževanja Majo Makovec Brenčič.

Sicer pa "glede na enormne zahteve" dvomi, a bi lahko v tako kratkem času tako zbližali stališča, da bi stavke preprečili. "Cilj te vlade ne more biti , da bi preprečili stavke za vsako ceno, tudi če je ta cena stabilnost države. Mi se bomo pogajali resno, v okvirih možnosti in postopne rasti plač tudi v javnem sektorju," je poudaril. 

Protest gasilcev pred vlado - 1

Priča smo valu stavkovnih zahtev, saj je že 27 sindikatov najavilo stavko oz. izrazilo svoje stavkovne zahteve, pravi minister. Med njimi sicer ni gasilcev, saj so ti z vlado dosegli dogovor. (Foto: Miro Majcen)

NSi rešitev vidi v davčni razbremenitvi, v Levici stavke podpirajo

"Ljudje si zaslužijo višje plače," je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec, pri tem pa v stranki rešitev za dvig plač vseh zaposlenih vidijo v davčni razbremenitvi. "Nižji davki pomenijo višje plače," je dejal. Po njegovih besedah je sicer vlada sama "odprla Pandorino skrinjico že na začetku mandata, ko je začela nekaterim sindikalnim skupinam popuščati". S tem, ko je vlada ravnala nesistematično in nepravično oz. ne do vseh enako, je naletela na odpor pri drugih sindikalnih skupinah. Odpor je upravičen, a je treba upoštevati naše zmožnosti. Zdaj je ključno, da vlada ravna še vedno fiskalno vzdržno in ne ruši enotnega plačnega sistema," je ocenil. Če bi bila vlada pri plačah manj požrešna in bi zaposlene davčno razbremenila, pa v NSi računajo, da bi se to nato poznalo pri večji potrošnji.

V Levici medtem podpirajo napovedane stavke sindikatov javnega sektorja. "Stavka je upravičena, saj kljub visoki gospodarski rasti, rekordnem zunanjetrgovinskem presežku in 70-odstotni rasti dobičkov, varčevalni ukrepi še vedno ostajajo, plače pa se ne dvigajo," so navedli v sporočilu za javnost. Poslanec Miha Kordiš je ob tem opozoril, da "koalicija ni imela problema, ko se je 80 milijonov letno dalo 10 odstotkom najbogatejših, ko se je obljubilo višanje izdatkov za oborožitev, ki nas bo stala več kot milijardo evrov, ali ko so ustregli zahtevam zdravniškega sindikata, na vse ostale pa pozabili. Očitno pa je dvig plač tistim, ki so na minimalcih in vsem, katerih plače so še vedno nižje zaradi varčevalnih ukrepov, za koalicijo nerešljiv problem. Odziv sindikatov s stavko je bil zato nujen in ga v Levici podpiramo," je navedel. Iz enakih razlogov je Levica že zahtevala dvig minimalne plače na 700 evrov, dvig denarne socialne pomoči in odpravo prekarnosti.

V SDS se do tega še niso izrekli.

Poslanka NP Alenka Bratušek je kritična do potez vlade, ki da je še vsako pomembno zadevo začela "reševati po tem, ko je bilo za to že skoraj prepozno - primer tega so recimo pogovori z Evropsko komisijo o prihodnosti NLB". Spomnila je na pretekla opozorila, kaj bo povišanje plač zgolj delu javnih uslužbencev pomenilo na dolgi rok. "Opozarjali smo tudi, da bodo apetiti pred volitvami veliki. O plačah v javnem sektorju bi se zato vlada s sindikati morala dogovoriti že ob sprejemanju proračuna za leto 2018, a niso pravilno ocenili nezadovoljstva zaposlenih. Lahko pa bi začeli tudi pogovore o bolj koreniti spremembi enotnega plačnega sistema, da bi sindikati videli, da si vlada želi preboja na tem področju. Potem stavke zagotovo ne bi bilo," je prepričana. Zaveda se, da bo doseči dogovor zdaj izjemno težko, a vseeno poziva strani, naj se sestanejo in poskušajo najti rešitev še pred stavko.

Stavko napovedali tudi farmacevti

Prva stavka je napovedana za 24. januarja. Zanjo se je opredelilo 17 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Za 12. februar so stavko napovedali policisti, sindikata, ki zastopata zaposlene v zdravstveni negi in socialnem varstvu, za dan kasneje – 13. februarja. Šolski sindikat Sviz pa je stavko napovedal za 14. februar.

Danes pa so stavko napovedali tudi v Sindikatu farmacevtov (SIFARM). Kot so zapisali, so se za stavko odločili po večletnih neuspešnih pozivih za izboljšave njihovega položaja. Stavka SIFARM bo potekala v okviru splošne stavke sindikatov javnega sektorja 24. januarja. "Farmacevti v Sloveniji so bistveno bolj obremenjeni od farmacevtov v Evropski uniji. To potrjuje tudi podatek, da je v letu 2016 v Sloveniji priznani magister farmacije v povprečju oskrboval 3.190 prebivalcev, v EU pa je magister farmacije v povprečju oskrboval 1.619 prebivalcev," so zapisali. 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 362
Zaresnico 12.01.2018 18:17:32
Ti sindikati so v Sloveniji naredili že dovolj škode. Se spomnimo? ko so govorili: vsi ali nihče ne bo preživel, ko so sanirali podjetja. Pa so šli vsi v stečaj, namesto, da bi ohranjali pozitivna jedra. In danes ponovno ti sindikati rušijo, tokrat vso Slovenijo. Slovenci, ali smo res neumni?
Več komentarjev