Sporazum z zdravniškim Fidesom je zaostril pogajanja vlade s sindikatom javnega sektorja, ki po novem zahteva sprostitev vseh varčevalnih ukrepov, težkih 215 milijonov evrov. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer verjame, da vsi partnerji v pogajalskem procesu nosijo zavest o odgovornosti in realnosti ter vedo, da tega ne počnejo zase, temveč za ljudi.
Tako pričakuje, da bodo v tej luči sedli za skupno mizo ter v dialogu poiskali kompromisne rešitve. Na vprašanje, koliko lahko vlada popusti, je Kustec Lipicerjeva odgovorila, da gre za pogajanje, ne sme pa biti to stvar barantanja. Izpostavila je iskanje rešitve, ki bo zagotovila javnofinančno vzdržnost in hkrati zaposlenim v javnem sektorju najboljše možne pogoje za delo in plačilo.
Po njenih besedah v tem trenutku razmišljajo le o tem, da je pogovor mogoč. S temi besedami je odgovorila na vprašanje, ali bi SMC lahko sama potrdila interventni zakon v primeru neuspešnega dogovora s sindikati javnega sektorja.
Sporazum s Fidesom zatresel koalicijo
Tako v DeSUS kot SD namreč vztrajajo pri napovedi, da interventnega zakona oziroma neusklajenih ukrepov za javni sektor v DZ ne bodo podprli. Ob sporazumu vlade z zdravniškim sindikatom Fides sta stranki posvarili pred ceno, ki jo bodo postavili drugi sindikati javnega sektorja. Sporazum, ki so ga na vladi podprli le ministri SMC, je tudi zatresel koalicijo.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je tedaj izpostavil pričakovanje, da bo premier Miro Cerar ob morebitni vložitvi interventnega zakona v DZ nanj vezal svojo zaupnico. Tedaj bo po Erjavčevem mnenju jasno, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve.
Erjavca zahteve javnega sektorja ne presenečajo. V ponedeljek je spomnil, da bo Cerar moral poiskati ustrezno rešitev, "saj je s preglasovanjem na vladi prevzel tudi odgovornost za nastali položaj v zvezi z nadaljnjimi pogajanji z javnim sektorjem". Ponovil je stališče DeSUS, da je treba vse kategorije enako obravnavati, tako zdravnike kot druge v javnem sektorju ter zlasti upokojence.
Vilfan: Dogovor je mogoč
Tudi za poslanca DeSUS Petra Vilfana je zahteva sindikatov pričakovana. Spomnil je, da so poslanci pred sprejemanjem državnega proračuna za prihodnji dve leti že odklonili breme neuspešnega dogovora vlade s sindikati javnega sektorja oziroma neusklajen zakon o ukrepih za javni sektor v prihodnjem letu. Nazadnje je DZ sprejel proračun z vrzeljo.
Če jim tudi tokrat ne bi uspelo skleniti dogovora, bi moral biti interventni zakon v DZ še pred božičem. To je malo časa za dogovor, a Vilfan meni, da je dogovor vedno mogoč in da ga bodo tudi dosegli.
Sprostitev vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom po ocenah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pomeni dodatnih 215 milijonov evrov. "To je ogromna številka, ogromna pa je tudi njena polovica," ugotavlja Vilfan. V DeSUS bodo po njegovih besedah počakali, se na vladi po potrebi o tem pogovarjali in pomagali.
V SD novih zahtev sindikatov ne komentirajo. Pričakujejo pa dogovor vlade s sindikati in napovedujejo, da neusklajenih ukrepov ne bodo podprli.
Finančna ministrica: Dogovor je treba skleniti do novega leta
Ključni kratkoročni ukrep za uskladitev slovenskega proračunskega načrta z evropskimi pravili in cilji je dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju, ki ga je treba doseči do konca leta, pa je v Bruslju poudarila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Poleg tega je ključno nadaljevanje strukturnih reform, kar je pomembno za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Izpostavila je reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter nadaljevanje pokojninske reforme po letu 2019.
V povezavi z dogovorom s sindikati je ministrica ponovila, da so v proračunskem načrtu predvideli rast stroškov dela v višini 110 milijonov evrov za celoten javni sektor in da veliko manevrskega prostora za višje povečanje odhodkov za te namene ni.
O zahtevi sindikatov po dogovoru s Fidesom po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom, kar bo stalo 215 milijonov evrov, in o nadaljnjih ukrepih vlade je ministrica dejala, da pričakuje pogovor o tem vprašanju v sredo na seji vlade.
Na to vprašanje po njenih besedah ne more odgovoriti le finančni minister, temveč mora konkretne odločitve sprejeti in zanje prevzeti odgovornost vlada kot celota, pri čemer pa dodatno povečanje omenjenih stroškov za 215 milijonov v letu 2017 "enostavno ni opcija".
Vrnitev med države s presežnimi neravnovesji
To bi namreč Slovenijo po ministričinem prepričanju vrnilo nazaj med države s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji in zelo verjetno tudi med države s previsokim primanjkljajem ter povečalo stroške financiranja javnega dolga.
Prav tako se bo s tem po njenih navedbah zaprla možnost za namenjanje dodatnih virov za katero koli področje, ki je bilo v času krize prikrajšano in upravičeno pričakuje, da bo tudi deležno dela teh dodatnih fiskalnih možnosti, ki jih poskušajo ustvarjati.
"Pričakujem torej, da bomo vsi s trezno glavo premislili, kje so meje (...) kje pa z zahtevami, ki jih postavljamo, začenjamo ogrožati ekonomsko suverenost države, za katero si vsi prizadevamo - upam, da ne samo v besedah," je poudarila ministrica.
Koalicija sicer nestrpno pričakuje tudi reformne zakonodajne predloge na področju zdravstva, ki naj bi jih ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila na srečanju prvakov koalicijskih strank v petek.
KOMENTARJI (316)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.