Sindikati zavrnili tudi zadnji predlog vlade

Po ne preveč uspešnih pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja , ki so le še povečala verjetnost splošne stavke, napovedane za 18. april, so se danes pogovori nadaljevali. Vlada je danes predlagala dokončno odpravo plačnih nesorazmerij s 1. julijem, pri čemer pa bi maso za plače znižali za 13 odstotkov. A sindikati javnega sektorja so tudi zadnji vladni predlog zavrnili.

Nova različica predloga

Vlada je sicer danes predlagala dokončno odpravo plačnih nesorazmerij s 1. julijem, pri čemer pa bi maso za plače znižali za 13 odstotkov. To bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače, je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Današnje pogovore je sicer ocenil kot konstruktivne, ob tem pa opozoril na neenotnost sindikatov.

Predlagano znižanje plač bi se po ministrovih besedah na plačah posameznih uslužbencev odrazilo različno. Nobeni skupini zaposlenih v javnem sektorju se plače ne bi znižale za vseh 13 odstotkov, nobeni skupini zaposlenih tudi ne bi ostale nespremenjene, ampak bi bilo znižanje nekje med nič in 13 odstotki, je pojasnil minister.

Sindikati zavrnili predlog

Sindikati javnega sektorja so zadnji predlog zavrnili ter dali dva protipredloga, do katerih se mora vlada opredeliti do srede, je povedala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Po prvem bi poleg odprave plačnih nesorazmerij s 1. julijem maso za plače znižali za tri odstotke. Po drugem predlogu pa bi zamrznili plače, kar ves čas predlaga Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in se pogovarjali o vseh drugih predlogih, je dejala Mlakarjeva.

V sredo ob 13. uri bo nadaljevanje "zadnjih mirnodobskih" pogajanj, je pojasnila Mlakarjeva. Trenutno sindikati niso enotni, ker so interesi tistih sindikatov, kjer je še potrebna odprava plačnih nesorazmerij, dokaj jasni, meni Mlakarjeva. Za tiste, ki pa že imajo odpravljena plačna nesorazmerja, pa po njenih besedah to pomeni "čisti minus pri sedanjih plačah, kar pa je razumljivo tudi neugodno za tiste javne uslužbence, ki so dosegli odpravo plačnih nesorazmerij prej kot nekateri drugi".

Predlog o odpravi plačnih nesorazmerij in hkratnem triodstotnem znižanju mase plač je danes podprlo 13 sindikatov, kar je velika večina, je dejala Mlakarjeva. Za vladno stran pa je to po njenih besedah nesprejemljiv predlog.

Ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov

Sindikati javnega sektorja so ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov. Ta bo koordinala vodenje stavke, ki bo potekala 18. aprila. Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja so se dogovorili tudi o izvedbi protestnih shodov.

Štrukelj je dejal, da je v koordinacijo stavkovnih odborov vključenih 20 sindikatov javnega sektorja, ki so stavko napovedali, poleg tega pa je vključen tudi Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije, ki po besedah Štruklja stavke vladi sicer ni napovedal, se ji pa pridružuje.

Ob tem se "štiri ali pet" sindikatov o priključitvi stavki še odloča in bodo rezultati znani v prihodnjih dneh, je še povedal. Ustanovljena koordinacija stavkovnih odborov bo od četrtka dalje, ko bo tudi vlada imenovala svojo pogajalsko skupino za uresničitev stavkovnih zahtev, glavni pogajalec pred in v času stavke.

Kot je Štrukelj dejal za 24UR ZVEČER, na vladni strani ni več veliko volje. "Upanje umira zadnje, a možnosti za dogovor so majhne," je še dodal Štrukelj.

Večina šolnikov glasovala za stavko

Danes pa so zeleno luč za stavko prižgali tudi javni uslužbenci na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti. To je sicer bilo jasno že pred glasovanjem, številke pa kažejo, da je od dobrih 38.600 zaposlenih, ki so se udeležili volitev, stavko podprlo 94 odstotkov.

"Volja je jasno izražena na demokratičen način," je dejal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Štrukelj je povedal, da so od 670 vzgojno-izobraževalnih zavodov stavko izglasovali v 662 zavodih.

Glasovanja o stavki se je po Štrukljevih besedah udeležilo tudi 622 zaposlenih v kulturi, za stavko je glasovalo 563 zaposlenih. Kot je pojasnil, so stavko med drugim izglasovali v ključnih kulturnih institucijah, tudi muzejih, arhivih in Slovenski filharmoniji.

Med zaposlenimi v znanosti pa se je po njegovih besedah glasovanja o stavki udeležilo 1424 zaposlenih, podprlo pa jo je 1224 zaposlenih, kar je okoli 86 odstotkov. Med drugim so stavko podprli tudi na Institutu Jožefa Stefana.

Za stavko tudi v sindikatu Glosa

Za stavko se je odločila tudi večina zaposlenih v kulturnih zavodih, ki spadajo pod sindikat Glosa. Predlog za stavko je dobil zelo prepričljivo večino v knjižnicah, manj navdušeni pa so bili v nekaterih gledališčih, kjer ne želijo prizadeti obiskovalcev. Stavko bodo tako izvedli le v tistih zavodih, ki so se zanjo odločili.

Med zadnjimi pa se stavki pridružujejo v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Stavka v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva bo potekala na delovnih mestih, v skladu z zakonom pa bodo zagotovili minimum delovnega procesa.

Napovedani stavki so se pridružili tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije. Kot so pojasnili, bo stavka trajala do sprejema sklepa stavkovnega odbora sindikata poklicnega gasilstva o prenehanju stavke oziroma do sklenitve sporazuma med sindikati, ki so sprejeli sklep o začetku stavke, in vlado. Stavka bo potekala na delovnih mestih, v gasilskih zavodih in v ostalih organizacijah, kjer ima sindikat svoje člane.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!