Slovenija

Prometna varnost se izboljšuje, a še vedno radi vozimo pijani, nepripeti in s pretežko nogo

Ljubljana, 09. 01. 2018 11.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
N.Š.K./STA
Komentarji
31

Po dveh letih je prometna varnost na slovenskih cestah končno boljša. Še vedno je dovolj prostora za izboljšave, saj je lani na naših cestah umrlo 106 oseb. Lani so bili najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo cesto, opozarjajo pristojni, na AMZS pa ugotavljajo, da kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so umrli v nesrečah, ni bilo pripetih.

Na Agenciji za varnost prometa so na današnji novinarski konferenci predstavili stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu in načrtovane aktivnosti v letošnjem letu. Po dveh letih ponovno beležijo izboljšanje prometne varnosti, saj je bilo leto 2017 z vidika števila prometnih nesreč in posledic najuspešnejše odkar v Sloveniji spremljamo število prometnih nesreč. Izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa v primerjavi z letom 2016 beležijo pri številu prometnih nesreč, kot tudi pri številu umrlih, hudo poškodovanih in lažje telesno poškodovanih udeležencih cestnega prometa. Število umrlih udeležencev v preteklem letu je bilo najmanjše v zadnjih 60 letih. S takšnimi rezultati pa se Slovenija približuje ciljem, zastavljenih v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, so opozorili na agenciji.

September je bil mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjem 25-letnem obdobju.
September je bil mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjem 25-letnem obdobju. FOTO: Thinkstock

V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot v prejšnjem letu. 831 je bilo hudo poškodovanih (19 manj kot v letu 2016) in 6.875 pa lažje telesno poškodovanih (731 manj kot v letu 2016).

Problematični spomladanski meseci, najboljši september

S podrobnejšo analizo lanskoletnih prometnih nesreč po mesecih so na agenciji ugotovili in izpostavili ključne vzroke in dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč. Ti so neprilagojena hitrost, alkohol in nepravilna stran oziroma smer vožnje. V lanskem letu pa so bili na naših cestah najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo cesto, ki je ravno v spomladanskih mesecih zaradi peska in še ne segretega asfalta, najbolj nevarna.

Po številu smrtnih žrtev smo na isti ravni kot pred 60 leti, ko je bilo občutno manj prometa. Stopnja motorizacije (osebna vozila) je bila v letu 2017 kar 43-krat večja kot v letu 1957.

Meseci, ki so izstopali gledano na leto prej ali povprečje zadnjega petletnega obdobja, so bili spomladanski meseci (marec - maj), saj je v tem času na naših cestah umrlo kar 40 ljudi oz. 38 odstotkov vseh umrlih udeležencev cestnega prometa v lanskem letu. V letu 2017 pa so bili poletni meseci (junij – avgust) varnejši kot pretekla leta. Posebej pa izstopa september, saj je bil mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjem 25-letnem obdobju, umrl je namreč en udeleženec cestnega prometa.

"Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov, kar 32, in voznikov motornih koles, kar 24, sledijo potniki v vozilih. Zabeležili pa smo izboljšanje pri pešcih in kolesarjih. Policija bo v letošnjem letu posebno pozornost namenila povečanju nadzora ter posebno pozornost za poenostavitev prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri izvajanju učinkovitega nadzora hitrosti na cestah ter poskušali bomo zagotoviti dodatne kadre za nadzor prometa," je dejal Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU.

Kot je pojasnil Kapun, so v lanskem letu obravnavali skupaj 17.000 prometnih nesreč, zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo 45 voznikov, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa 30 voznikov. Povprečna stopnja alkoholiziranosti po besedah Kapuna ostaja na okoli 1,44 promila.

Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa pa je izpostavil: "Veseli me, da se je trend ponovno obrnil in da je bilo leto 2017 najuspešnejše do sedaj. Beležimo tudi izboljšanje položaja Slovenije v evropskem merilu. Napredek in manj nesreč pa pripisujem prav dobremu sodelovanju vseh akterjev, ki delujejo na področju prometne varnosti v Sloveniji, predvsem pa sodelovanju z nevladnimi organizacijami, lokalnimi sveti za preventivo in vzgojo. Zahvala gre tudi medijem, saj sporočila in delo agencije pride do prebivalstva ravno preko njih."

V letu 2018 bodo v agenciji še dodatno okrepili prometne vsebine v šolstvu, za 100-odstotkov bodo povečali sredstva za delovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni kot tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju prometne varnosti. Nadgradili bodo tudi nacionalne preventivne akcije – vsebinsko in medijsko, še posebej bodo dodatno pozornost namenili mobilnim telefonom, motoristom in pešcem. Več napora pa bodo vložili tudi v nadgradnjo področja raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč s področja infrastrukture ter tudi spremembam zakonodaje in pravilnikov.

AMZS: Kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so umrli, ni bilo pripetih

Tudi v Avto-moto zvezi Slovenija (AMZS) se strinjajo, da "nas opazno zmanjšanje vseh vrst poškodb udeležencev v prometu lahko navdaja z optimizmom". Vendar pa so poudarili, da bi bilo s pravilnim ravnanjem udeležencev število smrtnih žrtev v prometu lahko še veliko manjše. "Kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado," so poudarili v AMZS.

Po njihovi oceni so k izboljšanemu stanju prometne varnosti pripomogle najrazličnejše aktivnosti: ozaveščevalne akcije, izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu, program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in nadzor, ki prispeva k umirjanju prometa. "A ravno dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja bistveno vplivali, če ne k preprečitvi pa vsaj k ublažitvi najhujših posledic prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov," so še zapisali v sporočilu za javnost.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (31)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hotchilipoper
09. 01. 2018 21.14
-2
kako boste pa samomore zmanšali,je večji problem kot prometne nesreče?
Vig1
10. 01. 2018 10.27
+2
Neprimerljivo. Že beseda samomor ti pove, da nekdo ubije SAMO sebe. V prometnih nesrečah pa v polovici primerov morilec poleg sebe ubije še koga drugega ali pa celo umre samo nekdo čisto po nedolžnem, recimo kakšen otrok na cesti ob šoli.
mejacrnikal
10. 01. 2018 16.41
+1
janezov uč
09. 01. 2018 17.49
+3
pripenjam se kadar se mi da, nogo imam zelo težko pa še težjo bi imel, če ne bi bilo toliko radarjev, policije in sanjalcev, pijem pa ne.
kivzfccz
09. 01. 2018 17.46
+1
Prebiram članek in samodejno se mi pojavi misel, da so glede na število žrtev nevarni trezni vozniki.
periot22
09. 01. 2018 16.55
+2
S svojimi kaznimi ste ustvarili polže po cestah in ti predstavljajo zdaj največjo nevarnost na cesti vsaj vozijo krepko pod omejitvijo in ovirajo in upočasnujejo promet!!!!!!!!!!!!!!!!!
Klampfman
09. 01. 2018 17.09
+1
Pomiri se, nestrpnež prepotentni. Že po število klicajev je jasno, da si hudo motena in nestrpna osebnost, ki se verjetno že zdira na uboge prodajalke, kot mora čakati 2 minuti v vrsti pred blagajno...
periot22
09. 01. 2018 17.58
+0
Klampfman a ti spadaš med nevarne prepočasne voznike ki se požvižgajo na druge in na prometne predpise in na cesti ustvarjajo kolone ker vozite krepko pod omejitvijo in prav takšne lahko štejemo kot motene osebe kot praviš ti!!!!!!!!!!!!!!!!!!
felix59 drugič
09. 01. 2018 19.36
-1
Pozabil si napisati , da je klamfan tudi večkrat pijan za volanom.
mejacrnikal
10. 01. 2018 16.42
+1
mejacrnikal
10. 01. 2018 16.44
vozijo prehitro so norci,vozijo prepocasi so polzi....sama kokodakanja
srecnii
09. 01. 2018 13.59
+2
Manj smrtnih je, ker so tud precej bolj varni avti s X airbagi. 10 let nazaj smo se vozil še z golfom 2, corsa l.95, swift l.94, to je letel brez roblema 130, noben ni imel airbagov ob prometni nesreči pa je avto bil za pol manjši.
Vig1
09. 01. 2018 14.22
+1
Hja, no, večina se je z Golfom 2 vozila 30 let nazaj ;-) Pred okoli 25 leti smo prešli že na Golf 3 in ta je pa že imel airbag. Airbag je sicer že nekje iz 70 let ampak so ga imeli samo najdražji avti. Tam nekje od 1995 naprej pa ga imajo praktično vsi avti.
Tomvojo
09. 01. 2018 15.13
+1
Namest erbega harpuno na volan pol se pa zaletavi.
srecnii
09. 01. 2018 16.40
Ne glejte samo na sebe kaj ste si lahko takrat kupil novo....., ampak na vse, eni so pač kupil 10 let staro, eni smo se pred 10-15 leti še kar vozil z golfom 2, pa tud kaka fiesta pred 15 let ni imela blazin, tud Škoda favorit.
Svetec 2021
09. 01. 2018 13.42
+2
Koliko pa je na leto samomorov in umorov to pa se nobenega ne briga !!!! Me pa skrbi kako bo če bodo policaji stavkali hmmmmmmm bolje ziher ne ker 2016 jih je bilo več mrtvih ko so stavkali
mejacrnikal
10. 01. 2018 16.45
Zadnjic je bilo da so v Sloveniji samomori v zadnjih 5 letih strmo upadli...tako da ne vidim problema
TOX6
09. 01. 2018 13.31
+4
Dejte najprej infrastrukturo zrihtat, dabo podobna Europski in ne YUgoslovanski!!!!
Tomvojo
09. 01. 2018 15.18
+0
Še tinta se ni posušila pa je že zbrisu
mejacrnikal
10. 01. 2018 16.46
Na obali so super ceste,za tebe ki si nekje gor bogu za nogu pa ti vrjamem
Vig1
09. 01. 2018 13.27
+1
Meseca maja motoristi privlečejo na plano svoje potujoče truge in potem poka kot za stavo. Skoraj polovica vseh mrtvih je ta mesec. Invalidov pa bolje da sploh ne omenjamo.
supplement
09. 01. 2018 12.32
+3
Od 106 umrlih je 80 pihanih brezbrižnih ljudi ubilo žal teh 26 nedolžnih ljudi.žalostno ma resnično
heello
09. 01. 2018 12.09
+2
Zanimivo, jaz pa imam občutek, a se je kar naprej nekaj dogajalo......., upajmo, da se statistika še izboljša !!!!!!!!!
jakec1575
09. 01. 2018 12.07
+4
Še se da izboljsati. Slovenci smo res pravi norci. Vsakokrat ko se vrnem domov, me to negativno preseneti. pri tako mali državi je razlika med zivljenjem in smrtjo obicajno max 10 min koncnega casa na celi razdalji. povprecje pa manj kot 7 min.
rolica
09. 01. 2018 11.58
-1
....še se da izboljšati...
mertseger
09. 01. 2018 11.57
+1
Leta 2014 je ravno tako umrlo 106 ljudi samo toliko za statistiko. Torej v 3 letih nismo nič napredovali.
Jožica2611
09. 01. 2018 12.12
+2
142
09. 01. 2018 11.57
+9
Izboljšanje stanja v državi, manj samomorov. Še veliko pa bo treba naredit.
devote
09. 01. 2018 12.13
+2
mejacrnikal
10. 01. 2018 16.48
Hej zivimo v EU, EU je prosti trg ,ko voli izvoli
xxdrgregoryhouse
09. 01. 2018 11.49
+2