Le 3,2 odstotka Slovencev se še cepi proti gripi, med starejšimi imamo najnižji delež cepljenih v Evropi

V Sloveniji v zadnjih letih izrazito upada število cepljenih proti sezonski gripi. Potem ko je delež cepljenih pred desetletjem dosegel 10,4 odstotka, se je do lanske sezone znižal na skromnih 3,2 odstotka, opozarja Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ). Podatkov o letošnjih trendih cepljenja še nimajo, za letošnje cepivo proti gripi pa ni zaznati, da ne bi bilo učinkovito, so pojasnili na NIJZ.

Podatkov o letošnjih trendih cepljenja še nimajo, za letošnje cepivo proti gripi pa ni zaznati, da ne bi bilo učinkovito, so na NIJZ pojasnili za STA. Vrh precepljenosti slovenske populacije je bil dosežen v sezoni 2005/06, ko se je proti gripi cepilo več kot 200.000 ljudi. To je bilo po navedbah NIJZ najverjetneje posledica medijske odmevnosti ob pojavu ptičje gripe v Sloveniji in grožnje pandemije. Prav nasprotno pa sta pandemija gripe v sezoni 2009/10 in negativen odziv na cepljenje proti pandemski gripi v javnosti zmanjšala zanimanje za cepljenje proti gripi v zadnjih letih, dodajajo na NIJZ.

Posebno težavo predstavlja prenizka precepljenost oseb v starostni skupini 65 let in več, ki se prav tako znižuje in je bila v sezoni 2015/16 le 10,4-odstotna, opozarjajo na NIJZ. Slovenija tako spada med evropske države z najnižjim deležem cepljenih starejših proti gripi in ne dosega ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost te skupine proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov.

Največ se cepijo na Koroškem in Goriškem, najmanj v Kranju in Ljubljani

Kar zadeva porazdelitev po posameznih regijah, je v zadnjih letih precepljenost proti gripi običajno najvišja v koroški in goriški, najnižja pa v kranjski in ljubljanski regiji.