FOTO: Ljudje z boljšim posluhom bodo lažje ugotovili, ali je led dovolj trden

Zaradi nizkih temperatur so jezera, ribniki in bajerji zamrznili in privabili zabave željne množice. A ta zabava je lahko tudi nevarna, saj se led hitro udre, mi pa pristanemo v ledeno mrzli vodi.

Kaj narediti, če smo priča takšnemu dogodku? "Čim prej pokličite 112," svetuje Miha Drozg s PGD Dvorjane. Čeprav bi želeli ponesrečencu sami čim prej priskočiti na pomoč, to ni nujno dobra zamisel, saj se lahko tudi nam udre led, pravi. Naše možnosti pomagati so zato večje, če je ponesrečenec blizu brega. V tem primeru mu lahko ponudimo vejo, roko … Če ni blizu brega, pokliči 112, počakaj gasilce in jim pokaži, kje se nesrečnik nahaja, še dodaja Drozg, ki je v nedeljo vodil praktično vajo reševanja.

Gasilci so jo izvedli na zaledeneli gramozni jami v Zgornjem Dupleku, prikazali pa so več različnih načinov reševanja. "Tehnika je takšna, da poskušaš čim prej priti do ponesrečenca, pri čemer ne veš, kakšna je debelina ledu," je povedal.

Najprej so na led šli s čolnom, ki se ga reševalec lahko prime, če se začne površina pod njegovimi nogami udirati. Vedeti namreč moramo, da vsako reševanje pomeni tudi tveganje za tistega, ki ga izvaja, in to tveganje je treba čim bolj zmanjšati. V drugem primeru se je gasilec ulegel na lestev in se po ledu porival naprej do ponesrečenca. "Lestev ima večjo površino, zato je manj možnosti, da bi se led udrl," je fizikalne zakonitosti, ki narekujejo način reševanja, pojasnil Drozg. V obeh primerih so nato reševalca in ponesrečenca z vrvjo potegnili na breg.

Drozg sicer odsvetuje hojo po ledu, a se zaveda, da opozorila ponavadi naletijo na gluha ušesa. Zato dodaja: "Če že gredo na led, naj človek ni sam, naj bo z nekom, ki lahko opozori na nesrečo." Obstaja pa še eno pravilo, ki ga naš sogovornik prav tako poudarja: če ne veš, kakšna je debelina ledu, ne hodi gor.

Če led lepo zadoni, je varen: Tisti z boljšim posluhom so v prednosti

Takšno je splošno pravilo. "V Skandinaviji drsalci preizkusijo debelino kar s koničasto (pohodno ali smučarsko) palico, če ledu z močnim udarcem ne prebijejo, je dovolj varen! V Rusiji priporočajo, da z nogami nekajkrat močno udarite po tleh – če led ne reagira, ampak lepo zadoni, je varen! V nemško govornem prostoru je zelo pogost test s kladivom: če ob udarcu s kladivom led prijetno zadoni, je led zdrav in nosilen. Obstajajo seveda tudi druge metode merjenja; za tiste z dobrim posluhom je uporabna sledeča: če je zvok drsalca, ki drsa pred nami, nižji od »e2«, t. j. 660Hz, smo varni! Led lahko namreč smatramo kot neskončno membrano, kar pri glasbenih instrumentih ni dosegljivo, v naravi pa je! In še zveza za radovedne drsalce z absolutnim posluhom: D(cm) = 3430 : f (Hz)!" je Martin Budna zapisal v Študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah, ki jo je pripravil za Upravo za zaščito in reševanje.

Tu je še nekaj napotkov uprave za zaščito in reševanje, kako ugotovimo, ali je led ustrezen:

- Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.

- Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.

- Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost.

- Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.

- Na splošno velja, da je gibanje po homogenem ledu nevarno, če njegova debelina ni večja kot tri centimetre. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo, ki mora biti vsaj toliko metrov, kot je minimalna potrebna debelina ledu, izražena v centimetrih.

Sprehod, ki ni navaden sprehod

Hoja po ledu ni enaka navadnemu sprehodu in to je nekaj, na kar ljudje, željni zabave in avantur, vse prepogosto pozabljajo. Na led lahko gremo le dobro pripravljeni. Nepogrešljiva je potovalna palica z ostro konico za testiranje ledu, obvezna pa sta vpikač ali šilo ter dolga vrv, ki nam lahko rešita življenje, opozarjajo naši reševalci. Svetujejo tudi uporabo lahke zaščitne čelade, rokavic in rešilnega jopiča, v primeru neželenega pristanka v ledeni vodi bodo prav prišli tudi rezervno perilo, topla pijača in manjša zaloga hrane, ki naj bodo v nepremočljivi vrečki v nahrbtniku.   

Ko pomagamo ali potrebujemo pomoč: Panika je naš najhujši sovražnik

Če se led pod nami udre, poskusimo ostati mirni in zbrani. Razširimo roke in pokličimo na pomoč. Obrnimo se v smer, od koder smo padli v vodo, in skušajmo vreči vrv do najbližje osebe, ki nas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagamo z vpikačem. Ko zlezemo na led, ne vstanimo takoj, temveč se nekajkrat zakotalimo stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno udre.

"Če pademo v vodo, nas najprej šokira izredno mrzla voda. Ostanimo zbrani in razmislimo o tem, kako se bomo rešili. Panika je naš najhujši sovražnik! Glasno pokličemo pomoč. Ne gibljimo se po nepotrebnem. Obrnimo se v smer, od koder smo padli v vodo," svetuje Budna. 

Če smo sami v vlogi reševalca, se ponesrečencu približajmo leže. Če pri sebi nimamo vrvi, skušajmo poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode.

Ko ponesrečenca izvlečemo iz vode, moramo preprečiti nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecimo v suha oblačila in mu ponudimo topel napitek. "Mraz izredno negativno vpliva na nas, postanemo hitro ravnodušni, zaradi hitre podhlajenosti pa nam tudi sicer zmanjkuje moči in volje. V ledeni vodi smo lahko aktivni samo nekaj minut!!!" opozarja Budna. In dodaja: "Najboljši nasvet: nikar ne dovolite, da pridete v tak položaj!" 

Ponesrečenec potrebuje pomoč, tudi če pravi, da je ne

Martin Budna je v svoji razpravi podrobno opisal, kako človeku, ki se mu je led udrl in je padel v vodo, pomagati, ko je enkrat spet na ledu oziroma na suhem.

"Ko je ponesrečenec zopet na ledu, mu ponudi medicinsko pomoč. Čeprav izgleda normalno, je potreben pomoči!!! Ne poslušajmo njegovih izjav, saj lahko predpostavimo, da je zaradi podhlajenosti zmeden.

Poskušajmo ga čimprej izolirati od mraza, nudimo mu topel, toda ne vroč prostor. Toda nikar ne segrevajmo rok in nog! In ne dovolimo nepotrebnega gibanja, ker s tem povečamo pretok hladne krvi v notranjost! In nikoli ne grejemo ponesrečenca ob topli peči! To bo le poslabšalo njegovo stanje, saj bo mrzla kri iz okončin začela dodatno hladiti že tako ohlajeno notranje organe!

Če obstaja rezervno suho perilo, ga preoblecimo! Grejmo glavo, vrat, prsni koš, trebuh. Najbolj koristen je aparat za dihanje z ogretim zrakom (42-45°C), tudi topli sladkani čaji, vendar le, če je pri zavesti! V kolikor mu ne bije srce, začnimo z oživljanjem.

Če je očiten pojav hipotermije, pomaga takojšna medicinska pomoč, sicer pa prenos na toplo in segrevanje, vendar ne okončin! Če ni ničesar, je edina pomoč lahko le ogrevanje z lastnim (slečenim) telesom, oba zavita v čimveč odej.

Nikar ne obupajmo! Telo podhlajenega reagira povsem drugače, saj zaradi znižane temperature organi funkcionirajo drugače! Tako lahko pade srčni utrip na komaj 1-2 utripa na minuto! In ohlajeni možgani tudi ne izgubljajo svoje funkcije tako hitro kot topli!

Torej, verjemimo v uspeh in pomagajmo po naših najboljših močeh! V medicini danes velja pravilo: zaradi hipotermije ponesrečenc lahko umre samo, če ne dobi takoj ustrezne medicinske pomoči!"