Letos gorski reševalci posredovali že v 94 primerih, v katerih je umrlo 12 oseb

Pred začetkom glavne planinske sezone so gorski reševalci na današnji novinarski konferenci v Kranju vse planince spet opozorili, naj se v gore odpravljajo primerno opremljeni in pripravljeni. Gorski reševalci so v tem letu morali posredovati že v 94 primerih, v katerih je umrlo 12 oseb, od tega trije gorniki.

Glavna planinska sezona se začenja ta konec tedna z Dnevom slovenskih planinskih doživetij na Krvavcu. Ob začetku sezone je letos v gorah bistveno manj snega kot lani, vendar nekatere planinske poti še vedno potekajo preko snežišč, je izpostavil inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi.

Opozoril je, da brez primerne obutve, derez in cepina lahko hitro pride do zdrsa, ki je najpogostejši vzrok smrti in poškodb v gorah. "Primerna obutev je alfa in omega planinstva," je poudaril in hkrati kot razloge nesreč navedel tudi neizkušenost, precenjevanje lastnih sposobnosti in nepripravljenost.

Na kaj morajo biti gorniki pozorni?

"Ljudje se v gore pogosto odpravljajo po trenutnem navdihu," je pojasnil in gornike pozval k spremljanju vremenskih razmer, prehodnosti poti in podatkov o odprtju koč. Trenutno je od 178 koč odprtih 159, ostale pa se bodo odprle do konca junija. Poleg tega je pomembno, da se gorniki na pot odpravijo še pred sončnim vzhodom, saj je popoldne večja nevarnost neviht.

S seboj je potrebno imeti ustrezno opremo in jo znati tudi uporabljati. V vsak nahrbtnik ne glede na turo sodijo alufolija ali velika črna vreča za smeti, ki še bolje zadržuje toploto okoli telesa, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka z rezervnimi baterijami, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in svinčnik, sveče in vžigalice ter železna rezerva, kot je energijska ploščica.

Bistvena so tudi topla oblačila, saj se največ podhladitev zgodi prav poleti, ko so planinci malo oblečeni, temperature pa se lahko izjemno hitro spustijo. Pomembni so dobri planinski čevlji, ki jih je treba menjati na dve do tri leta. Slabša izbira so nizki pohodni čevlji, v katerih ni zaščiten gleženj.

"Potrebno je poskrbeti tudi za zavarovanje. V Sloveniji je sicer reševanje brezplačno, za tujino pa to povsod ne velja," je opozoril Šerkezi in kot najboljšo možnost navedel članstvo v Planinski zvezi Slovenije, ki vključuje zavarovanje in stane do 65 evrov, medtem ko zgolj ura helikopterskega reševanja stane 3000 evrov.

V slovenskih gorah in drugih težko dostopnih terenih GRZS letno posreduje okoli 350-krat, od tega v okoli 170 primerih s pomočjo helikopterja. Minuli konec tedna je znova steklo redno helikoptersko dežurstvo na Brniku. Inštruktor letalskega reševanja Robert Kralj pa ljudi poziva k primernemu ravnanju, ko je v bližini helikopter. Mahanje helikopterju v pozdrav lahko zavede reševalce, ki iščejo ponesrečenca.