Slovenski med naj bi na trgovskih policah zaradi slabe letine zamenjal cenen med iz tujine. (Foto: Thinkstock)

Čebelarji so letošnje leto že začeli z manj čebeljimi družinami, pozneje jih je prizadela še narava. Najprej pozeba, ki je uničila pašo na akaciji. Ta predstavlja tretjino medu, letos pa je bila skoraj nična. Tudi paša na smreki in in javorju je zatajila, kar pomeni, da so morali čebelarji čebele hraniti vse do junija. Vreme je omogočilo nekaj paše vsaj na kostanju in lipi, a kot pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, letošnjo letino čebelarji ocenjujejo kot katastrofalno.

V času, ko paša ni bila mogoča, so morali čebele krmiti in vzdrževati, da so sploh preživele. To za čebelarje pomeni dodatne visoke stroške, saj so letos porabili za hrano čebel kar dvakrat več sladkorja kot v preteklih letih.

Noč je vesel, da se domači potrošniki zavedajo kakovosti slovenskega medu, a ker ga bo letos za 60 odstotkov manj, pričakuje na trgovskih policah znova poplavo cenenega medu iz tujine. Ceno domačemu medu sicer določajo čebelarji sami.

Noč je vesel, da letos vsaj hudih pomorov čebel ni bilo, a obenem opozarja, da čebelarstvo v Sloveniji potrebuje celovite operativne rešitve problematik. Čebelarska zveza ob tem poziva ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da bi glede na letošnjo slabo letino tudi za čebelarje aktivirali sredstva iz sklada za naravne nesreče.

(Foto: Thinkstock)

Najbolj akutne probleme v tej panogi so čebelarji v ponedeljek predstavili ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki jim je obljubilo, da bodo poskušali rešitve poiskati do konca tega leta. Noč ob tem izpostavlja, da zahteve in prošnje čebelarjev nimajo finančnih posledic, z nekaterimi manjšimi spremembami zakonodaje želijo le pogoje za normalno delo v panogi.

Kot je pojasnil Noč, ostaja odprto vprašanje glede nadaljnjih postopkov pri oblikovanju nacionalnega programa zaščite kranjske čebele in čebelarskega inštituta, glede izvajanja koncesije javne gospodarske službe v čebelarstvu, registracije veterinarskih pripomočkov in registracije oksalne kisline kot biocida.

Čebelarji niti ne vedo, kdo je odgovoren za morebitna napačna strokovna navodila v lanskem programu varoza, odprto ostaja vprašanje reševanja hude gnilobe in problematike medveda. Čebelarji izpostavljajo pobude za pridobitev sredstev iz sklada za naravne nesreče zaradi izgub čebel, opozarjajo na nujnost, da postane Slovenija nosilka izvorne rodovniške knjige za kranjsko čebelo v EU.

Obenem čebelarji predlagajo, da bi bila vsa čebelarska društva uvrščena med društva, ki delujejo v javnem interesu, in želijo, da ministrstvo spodbudi poenostavitve zakonodaje na področju delovanja društev, vsaj za društva z manjšim obsegom delovanja.