Novembra je v Evropo prispelo 140.000 beguncev in migrantov, kar je precej manj kot oktobra, so sporočili z agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) in dodali, da so številke še vedno zelo visoke. Oktobra je v Evropo prispelo 220.000 beguncev in migrantov.
''Novembrska mesečna številka je prva letos, ki kaže upad v primerjavi z mesecem prej,'' je komentiral William Spindler iz UNHCR. Število prihodov se je tako v primerjavi z mesecem poprej zmanjšalo za tretjino na 140.000, kar je prvi upad števila prihodov letos. Zmanjšanje je posledica nižjih temperatur in turških prizadevanj za ustavitev tihotapcev ljudi.
''Razloga za upad sta slabši vremenski pogoji na Egejskem morju in razbitje tihotapskih mrež,'' je še dejal.
Na glavni pomorski poti med Turčijo in Grčijo je bil oktobra vsak tretji migrant otrok. "Otroci sodijo med najranljivejše begunce in migrante, ki potujejo v Evropo," je dejal tiskovni predstavnik IOM Leonard Doyle.
Pri otrocih obstaja tveganje za bolezni, poškodbe, izkoriščanje, ugrabitve in trgovanje z njimi. Na balkanski migracijski poti so makedonske oblasti od sredine junija registrirale 15.000 mladoletnih oseb brez spremstva.
Kako je bilo v Sloveniji?
V novembru je v Slovenijo vstopilo 164.313 beguncev, oktobra (štetje se je začelo 16. oktobra) pa je k nam prispelo 116.627 beguncev in migrantov, navajajo na policiji. Skupno število je sicer že preseglo 280.000.
Francoski kolegi so se poslovili
Slovenskim policistom so zaradi begunske krize na pomoč priskočili tudi tuji kolegi, med njimi francoski policisti.
''Pet pripadnikov francoske nacionalne policije je med 9. in 29. decembrom opravljalo svoje naloge v sprejemnem centru v Gruškovju. Med delom jih je obiskal tudi francoski policijski ataše Pierre Couve iz francoskega veleposlaništva na Dunaju, ki je zadolžen tudi za Slovenijo,'' so sporočili s Policijske uprave Maribor, kjer so si ob njihovem odhodu zaželeli, da jim ne bodo v spominu ostale samo žalostne zgodbe, povezane z begunci in migranti, ampak ''da so domov odnesli tudi lep vtis o lepotah naše dežele in prijetnih ter gostoljubnih ljudeh''.
Danes v Dobovo le en vlak, drugega pričakujejo zvečer
V Dobovo je danes v spremstvu hrvaških policistov ob 3.45 pripeljal vlak s 742 ljudmi. Policisti so po opravljenih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi tujce pospremili proti Jesenicam in Karavankam.
Po napovedih hrvaških varnostnih organov bo okoli 23. ure iz Slavonskega Broda v Dobovo pripeljal naslednji vlak, na katerem naj bi bilo okoli tisoč migrantov.
Na makedonsko-grški meji protesti migrantov
Migranti danes znova protestirajo na grško-makedonski mediji pri mejnem prehodu Gevgelija, kjer se jih je več deset povzpelo na žičnato ograjo in zahtevajo, da jim dovolijo vstop v Makedonijo. Na mejnem prehodu sta dva kordona policije, varnostne sile pa so prijele veliko skupino migrantov, ki so uspeli priti v državo in jih bodo vrnili v Grčijo.
Po poročanju srbske televizije RTS na mejo prihajajo dodatni pripadniki specialnih enot, vojska pa je pripravila solzivec in vodne topove. Na mejo so prispela tudi oklepna vozila. Vojaška policija je z mejnega prehoda umaknila novinarje.
Več deset ekonomskih migrantov, večinoma iz Irana, se je povzpelo na ograjo in pozivajo ostale k protestu. Veliko število migrantov je prišlo do ograje na grški strani meje, v prvih vrstah pa so otroci, ki nosijo transparente, na katerih piše: "Mi nismo teroristi, želimo mir" in "Hvala za pomoč".
Razlog protesta je naraščanje nezadovoljstva, potem ko je minulo noč v Makedonijo vstopilo več tisoč beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, medtem ko oni že več dni čakajo na drugi strani meje, kjer spijo v šotorih ali v sprejemnem centru v kraju Idomeni.
Makedonska vojska sicer od danes zjutraj koplje luknje za stebre, s katerimi želijo okrepiti žičnato ograjo na meji z Grčijo. Doslej so postavili okoli osem kilometrov ograje. Kot navaja RTS, dela niso končana, saj želijo postaviti 50 kilometrov dolgo ograjo.
Merklova: Nova azilna zakonodaja ne bo zaživela 1. januarja
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes opozorila, da nova azilna zakonodaja, za katero so se dogovorili koalicijski partnerji v Nemčiji, še ne bo zaživela z novim letom, kot so sicer načrtovali. Tega roka ne bodo mogli spoštovati zaradi "proceduralnih vzrokov", je pojasnila kanclerka. Posvetovanja se sicer nadaljujejo.
Nemška vlada želi s prenovljeno azilno zakonodajo vzpostaviti več reda pri sprejemanju beguncev in v prvi vrsti predvsem hitreje odločiti, kdo izmed njih si zasluži pravico do zaščite in zatočišča, kdo pa ne. "Ekonomske migrante" iz varnih držav bi radi tudi hitreje vračali v njihove države. Poleg tega naj bi tistim, ki bi jim odobrili le t.i. subsidiarno zaščito, omejili pravico do združevanja z ostalimi člani družine. Podobne ideje krožijo tudi za "polnopravne" begunce, kot so tisti, ki prihajajo iz Sirije.
Kljub načelnemu dogovoru koalicijskih partnerjev očitno prihaja do razlik v podrobnostih, zaradi česar prihaja do zamud v predvidenem procesu sprejemanja zakonodaje. Še posebej se mnenja med konservativci in socialdemokrati krešejo glede pravice do združevanja z družino in pri zdravstveni oskrbi nosečnici in težjih bolnikov med begunci.
Evropska komisija napovedala nov paket pomoči sirskim sosedam
Evropska komisija (EK) je danes napovedala nov paket pomoči sosednjim državam Sirije. Libanon, Jordanija, Irak in Turčija bodo iz skrbniškega sklada EU za Sirijo prejele 350 milijonov evrov za pomoč 1,5 milijona beguncem in preobremenjenim gostiteljskim skupnostim v teh državah, so sporočili v Bruslju.
Pomoč bo namenjena zagotavljanju osnovnega izobraževanja, zaščite otrok, boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, poslovnih priložnosti in družbenega vključevanja.
Evropska komisija bo prek Združenih narodov, mednarodnih organizacij in mednarodnih nevladnih partnerjev namenila tudi zadnjih 60 od 200 milijonov evrov neposredne humanitarne pomoči Iraku in Turčiji. Sredstva bodo namenjena oskrbi s hrano in vodo, zagotavljanju zdravstvenih in sanitarnih storitev ter higiene, zavetišč in zaščite.
"Evropa in države v sirski soseščini se soočajo z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, ki vpliva na vse nas. Naš odgovor mora biti skupen, če želimo uspeti," je povedal evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn.
