(Lažna) kamera na WC znanega ljubljanskega lokala: gostje s svojo nehigieno razjezili gostinca

"Ne zanima nas dolžina, temveč vaše higienske navade." S takšnim zapisom so v ljubljanski gostilni in piceriji Jurman goste opozorili na kamero, ki so jo namestili na moško stranišče.

Varnostne kamere sicer že dolgo niso več nekaj neobičajnega, ampak jih za zaščito ljudi in premoženja uporablja vse več fizičnih in pravnih oseb, a stranišče vendarle ni kraj, kjer bi jih pričakovali.

Prav tako nameščanje kamer v stranišča prepoveduje zakonodaja, pojasnjujejo v Uradu informacijske pooblaščenke. "Izrecno je prepovedno izvajanje videonadzora v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih," pravi Rosana Lemut Strle. "Ne glede na to, da je določba o opisani prepovedi v Zakonu o varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1) umeščena pri videonadzoru v delovnih prostorih, jo pooblaščenec v praksi razume širše - saj gre za prostore, kjer prepoved varuje posameznikovo najbolj zasebno, intimno sfero, ta pa mora biti deležna enakega varstva v sanitarnih prostorih znotraj delovnih prostorov kot tudi na primer v sanitarnih prostorih v nakupovalnem središču," pojasnjuje.

Kot pravi Lemutova, je videonadzor v ZVOP-1 natančno urejen: "Dopusten je za nadzor vstopov/izstopov v uradne oziroma službene prostore, znotraj delovnih prostorov, če je namenjen varovanju ljudi, premoženja, poslovne skrivnosti, tajnih podatkov in nad vhodi ali izhodi ter skupnimi prostori v večstanovanjski stavbi za namen varnosti ljudi in premoženja."

Ko se upravljavec odloči za videonadzor je v svoji odločitvi dolžan utemeljiti razloge zanj, o izvajanju videonadzora pa objaviti obvestilo. Podatke, ki jih mora takšno obvestilo obvezno vsebovati, opredeljuje zakon. V njem piše, da je treba v obvestilo zapisati, da se izvaja videonadzor, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Če upravljavec obvestila ne objavi na opisani način, stori prekršek.

Zakon še opozarja, da mora biti videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.

Ker torej kamere v sanitarije ne spadajo, smo v gostišče Jurman povprašali, kakšen je bil razlog za namestitev kamere. Kot nam je pojasnil Samo Gričar, je bila kamera medtem že odstranjena (po prejemu naših vprašanj) in dodal, da je bila lažna, zraven pa je bilo dopisano, da je postavljena zgolj zaradi higienskih navad: "Postavili smo jo namreč v dobri veri, da bo WC bolj čist, čeprav ga čistimo zelo pogosto, za kar nas tudi ogromno gostov rado pohvali, a ni dosegla namena, zato smo jo tudi že odstranili."

Higienske navade Slovencev so pač očitno takšne, da je takoj zatem, ko čistilno osebje za seboj zapre vrata, spet vse poškropljeno in umazano ... A kljub temu so v uradu informacijske pooblaščenke jasni: "V garderobah in sanitarnih prostorih se videonadzor ne sme izvajati. Tja torej nobena kamera ne sodi." Tudi lažna ne.

Gostinci kamere nameščajo zaradi varnosti

Kamere znotraj gostinskih lokalom sicer niso zelo redek pojav. Kot pravi Snežana Škerbinc iz Turistično gostinske zbornice, se gostinci za njihovo postavitev odločajo iz varnostnih razlogov: "Odločajo se za snemanje predvsem iz varnostnih razlogov, da bi se v primeru nesreč preverilo, kaj se je dejansko zgodilo, ali da bi se v primeru ropa na blagajni ali recepcij hotela lažje poiskalo storilce."

"Notranjost restavracij se običajno in v veliki večini primerov ne snema, ker imajo gostje radi zasebnost," še meni Snežana Škerbinc.

V gostišču Jurman, kjer vas kamere spremljajo tudi, ko uživate v hrani, pravijo, da razen nekaj opazk, resnejših pritožb gostov zaradi kamer niso prejeli. Pojasnjujejo, da so lokal z njimi opremili, ker imajo zelo veliko število gostov, ravno tako pa strežnega osebja. "Kakršnakoli težava nastane, je lažje ukrepati na podlagi kamer, v prvi vrsti pa so zelo učinkovita preventiva," pravi Gričar. V 15 letih so sicer zabeležili le dva primera kraje, šlo je za suknjič in denarnico, v pomoč pa bi jim kamere po njihovem mnenju lahko bile tudi v primeru pozabljenih predmetov, ki naj bi jih gostje pozabili na mizah, pa jih ne, nesporazumov pri menjavi denarja, tudi kakšen pobeg ali pa kakšna težava z natakarjem ...

Kot pravijo, posnetke hranijo kratek čas - kolikor dopušča trdi disk in jih ne arhivirajo. Dostop do kamer pa je omejen le na vodstveni kader. Zakon sicer pravi, da se lahko osebni podatki iz naslova videonadzora hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo.