Ljudi, ki potrebujejo pomoč prostovoljcev, vse več: 'Sodobna družba pač ceni kapital in moč'

17-letnica se je pred letom dni razšla s fantom. Po razhodu je občutila velike občutke krivde, zavrnitve in osamljenosti. Najhuje je bilo zvečer, ko je bila sama in razmišljala o svojih težavah. Uteho je kmalu pričela iskati v hrani, epizode prenajedanja so se začele zvečer, ko je najprej izpraznila vrečko keksov, sledili so sladoled, čokoladno mleko, kruh in čokolino, dokler večerno hranjenje ni postalo navada. S količino zaužite hrane ni prišla le pomiritev, pač pa tudi kilogrami, kar je povzročilo silno nezadovoljstvo in občutek sramu, neuspeha, zato je zaužito hrano izbruhala. Tako se je začela zgodba o bulimiji.

Podobnih zgodb je veliko, ob pričetku nacionalnega tedna prostovoljstva pravi Anja Murovec, prostovoljka društva Svetovalni svet, kjer se ukvarjajo z osebami z motnjami hranjenja. Svoj čas in energijo sogovornica že leta posveča ljudem, ki potrebujejo njeno pomoč.

"Večino prostovoljcev motivirajo širši motivi, kot so pomoč in doprinos k lokalni skupnosti in družbi," odgovori na vprašanje, zakaj se je odločila za tako obliko "preživljanja prostega časa". "Ne gre samo za opravljanje konkretnega prostovoljnega dela, ampak za širšo filozofijo, v kateri je neplačano delo prav tako vredno in cenjeno. Prostovoljec na tak način realizira svojo potrebo in željo po pomoči drugemu, obenem pa pridobi dragocene osebne izkušnje ter se veliko nauči."

Mreža prostovoljnih organizacij v Sloveniji je dobro organizirana, pravi sogovornica. "Formalno gledano lahko vsak postane prostovoljec, pomembna je želja pomagati drugemu, pa tudi motivacija in predanost delu. Tako kot velja pri izbiri poklica, so tudi tu za različne veje pomembne določene osebnostne lastnosti in veščine, ki so odvisne od posameznika. Osebne izkušnje niso nujne, predstavljajo pa veliko prednost. Pri nas je tako potrebna sposobnost empatije, poslušanja in razumevanja težav. Oseba, ki je prebole motnjo hranjenja, lahko takšno motnjo razume in svetuje lažje kot nekdo, ki se je tega priučil."

Težko bi posploševali, da prostovoljci opravljajo delo, ki bi ga morala (socialna) država, odgovori na vprašanje, ki si ga zadnje čase vse pogosteje zastavljamo. "Bolj kot na državo, bi bilo smiselno odgovornost prenesti na celotno družbo. Socialno izključenost vidim kot sistemski problem, predvsem pa kot problem kulturnih tokov sodobne zahodne družbe, temelječe na kapitalističnem sistemu. Sodobna družba namreč ceni vrednote, kot so kapital in moč, dosežki." Pri prostovoljstvu gre predvsem za širjenje vrednot, na katere je sodobna družba pozabila, razlaga in še: "Z gospodarsko krizo je prišlo do ogromnih socialnih razlik, zato si mnogi pomoči ne morejo več privoščiti." Prostovoljstvo zapolnjuje tiste družbene vrzeli, ki jih je povzročil sodobni način življenja.

Kakšno je torej mesto prostovoljca v današnji družbi? Večplastno in raznoliko, je jedrnata Murovčeva. "Sama to delo vidim predvsem kot obliko pomoči in način izražanja sebe preko dela. Na ta način se izboljšajo in krepijo družbene vezi ter stiki med posamezniki in organizacijami, izboljšuje se kakovost življenja, povezana z vrednotami pomoči in solidarnosti. Prav tako je pomen prostovoljstva zaščita ogroženih, marginaliziranih in stigmatiziranih skupin, na primer oseb z določeno duševno motnjo, ki je žal pri nas še vedno tabu."

Od vsakega posameznika je odvisno, ali svoje delo nosi domov ali pa ga pušča za vrati pisarn. "Običajno si izberemo takšno obliko dela, ki sovpada z našimi interesi, izkušnjami, načinom življenja, zato je težko potegniti mejo med delom in prostim časom. V našem društvi prostovoljci zgodbe resnično nosimo domov, saj se ukvarjamo z ljudmi, ki doživljajo hude stiske. Motnje hranjenja so namreč štiriindvajseturna okupacija osebe, ki trpi, zato nas za pomoč prosijo ob vseh urah."

Vse zgodbe se najbrž ne končajo s pozitivnim koncem, ali pač? "Mnogi po pomoč pridejo prepozno, še posebno pri anoreksiji lahko pride do takšne izgube teže, da je potrebna hospitalizacija," pravi Anja Murovec in vsem polaga na srce, da se lahko nanje kadar koli obrnejo po pomoč.

Tudi (in predvsem) osveščanju je namenjen teden prostovoljstva, ki letos poteka pod geslom "Prostovoljstvo kot prostor vključevanja". V tem tednu bodo po vsej državi potekali številni dogodki, na katerih se bodo predstavljale različne prostovoljske organizacije. Vsi, ki jih zanimajo tovrstne aktivnosti, si lahko na spletni strani Slovenske filantropije pridobijo številne informacije in odgovore na morebitna vprašanja.

Kako se je končala zgodba 17-letnice?

Zgodba 17-letnice se je na srečo končala dobro. Ko je namreč spoznala, da ne zmore  več sama izplavati iz brezna motenj hranjenja, se je zaupala staršem in skupaj so poiskali pomoč. "S strokovnjaki so se dotaknili vzrokov, ki so pripeljali do motnje, predelali občutke, ki jih je dekle doživljalo globoko v sebi. Punca se je s pomočjo svetovanja naučila, da je potrebno imeti zdrav in ljubeč odnos do sebe, saj na tem temelji kakovost življenja," pravi Anja in dodaja: "Naučila se je sprejemati sebe takšno, kot je in reševati težave konstruktivno, ne s prenajedanjem in bruhanjem. Kasneje so se težave v blažji obliki še ponovile, ker je redno sodelovala in hodila na svetovanja, do hujšega nihanja ni prišlo."