Državni zbor se je sestal na najdaljši izredni seji v zgodovini države. Na dnevnem redu seje, ki se bo končala šele v petek, je rekordnih 27 točk dnevnega reda, med njimi predlog za vnos fiskalnega pravila v ustavo, predloga zakona o poroštvu za Teš 6 in predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu.

Pahor in Lukšič opozarjata na posledice zavrnitve vpisa fiskalnega pravila v ustavo. Prvi ga bo podprl, drugi zavrnil. (Foto: Aljoša Kravanja)

Poslanci bodo večino zakonov, med katerimi jih je veliko namenjenih spodbujanju gospodarstva, obravnavali po nujnem ali skrajšanem postopku, kar je v opoziciji sprožilo veliko nezadovoljstva. Poudarjajo namreč, da je časa za razpravo premalo. Koalicija na drugi strani odgovarja, da razmere terjajo hitro ukrepanje.

Lukšič na seji ni želel fiskalnega pravila

Prvak SD Igor Lukšič je povedal, da je stranka na konferenci sprejela stališče, da je proti vpisu tega pravila v ustavo, da pa zlato pravilo kot način vodenja javnih financ podpira. Poslanci SD lahko glasujejo po lastni vesti in trije so se že opredelili za, Borut Pahor, Janko Veber in Matjaž Han, drugi pa so proti in po Lukšičevih predvidevanjih bo tako tudi ostalo.

Strinja se s Pahorjevim premislekom, kakšne bodo posledice, če bi zlato pravilo šlo na dnevni red seje DZ in potem padlo. "Naj vlada ne uvršča zlatega pravila na dnevni red, če vemo, da lahko, ko pade, sledijo za Slovenijo neke znižane bonitetne ocene," je pojasnil. Podporo zapisu fiskalnega pravila v ustavo je že odrekla tudi Pozitivna Slovenija.

Janša v zvezi s fiskalnim pravilom omenil zaupnico

Vezava zaupnice je možna na katero koli odločitev parlamenta, tudi na odločitev glede fiskalnega pravila. Ta možnost obstaja, pa je povedal predsednik vlade Janez Janša. "Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če tukaj ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli fiskalno pravilo, držali to besedo, in bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lastni interes ali interes stranke, potem ni izhoda tej koaliciji," je bil jasen Janša. V tem primeru Slovenija po njegovih besedah potrebuje nove volitve in jasno razmerje sil, ki bi dale odgovor tudi na te dileme.

(Foto: Dz-rs.si)

Če fiskalno pravilo v DZ pade, bosta po njegovih besedah nastali dve zelo resni posledici. Prva je vezana na že ratificiran fiskalni pakt, ki nas obvezuje, da to pravilo v naš pravni sistem vnesemo na ustavni ali njej podobni ravni. Te podobne ravni pri nas ni, pojasnjuje Janša. Torej je to naša obveza, ki so jo ratificirali tudi tisti, ki danes temu koraku nasprotujejo, je dodal. Za ratifikacijo tega pakta je glasovalo več kot 75 poslancev, izpolnitev te obveze pa bodo po njegovih besedah od nas terjali tudi vsi naši evropski partnerji, ki nam pomagajo pri izhodu iz krize.

Druga past morebitnega padca fiskalnega pravila pa je v tem, da v enem mandatu DZ o istem ustavno-revizijskem postopku ne more odločati dvakrat. Rok za izpolnitev te naše zaveze iz pakta pa poteče drugo leto, je posvaril. Takrat bo "seveda pri vsaki stvari, ki bo merila na odnos Slovenija–EU prišlo do tega vprašanja". "Glede na to, da smo odvisni od marsičesa in da bomo v prihodnjem letu verjetno še bolj, bo to postal osrednji politični problem, ki ga bomo lahko rešili le z novim DZ, ki bo to obvezo lahko izpolnil," je dejal Janša.

Še prej pa bo po njegovih besedah nastal vsebinski problem, na katerega je danes opozoril tudi guverner Banke Slovenije, ki je poslancem povedal, da v primeru padca fiskalnega pravila "tudi zadolževanje komercialnih subjektov iz države postane še bistveno težje, kot je danes". To bo pripeljalo do dodatnih pritiskov na javne finance in na vse ostalo, kar je v tej verigi, ter povzročilo novo krizo, je pojasnil.

Koalicija Janševo izjavo razume, opozicija ne kloni

Vodja PS Jani Möderndorfer je zagotovil, da si njihovi poslanci zaradi te izjave ne nameravajo premisliti in fiskalnega pravila ne bodo podprli. Sicer pa je dejal, da je treba počakati do petka, ko bodo videli, kaj se bo glede tega res zgodilo. Vendar fiskalno pravilo, ki ga "želijo dati v ustavo, ni stvar predsednika vlade, DZ, temveč Slovenije". Zato Möderndorfer poziva, naj vsak prevzame svoj del odgovornosti.

Janša v primeru vezave zaupnice na fiskalno pravilo slednje verjetno ne bi dobil, saj ta ustavna sprememba nima dovolj podpore v DZ. Na vprašanje, ali bi bila PS pripravljena prevzeti vlado, je Möderndorfer odgovoril, da je stranka na volitvah dobila mandat za to, zdaj pa so v opoziciji. "Ko bomo imeli to možnost, se bomo o tem pogovarjali," je še dodal.

Lukšič meni, da je takšna vezava zaupnice "pretenciozna ali diletantska". "Za spremembo ustave potrebuje 60 glasov poslancev, za to, da vlada dobi mandat, pa potrebuje 46 glasov," je dejal Lukšič. "Ni mogoče pričakovati, da bo opozicija potrdila premierja in vlado, ko je jasno, da je to stvar vladne večine," pravi. Tovrstna vezava na ustavno spremembo ne bi smela biti mogoča, meni Lukšič. "Verjetno premier ni dobro ocenil te razlike. Opozicije nikakor ne bo imel zraven pri podpori vlade," je poudaril.

(Foto: Miro Majcen)

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je sporočil, da je vezava zaupnice vladi na fiskalno pravilo legitimna možnost, ki jo ima predsednik vlade. V DeSUS to možnost ocenjujejo kot realno. "Bi pa izglasovana nezaupnica povzročila politično krizo, ki bi jo bilo potrebno kar najhitreje rešiti s preoblikovanjem koalicije ali rekonstrukcijo vlade. Možne bi bile tudi predčasne volitve," je še zapisal Erjavec.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je povedala, da izjave Janše sicer ni slišala, po njenem mnenju pa je s tem želel opozoriti na resnost zadeve. Kot je dejala, so doslej naredili korake v smeri varčevanja ter dali pozitivne signale tujim finančnim trgom. Opozicijo je pozvala, naj še enkrat premisli o potrebnosti fiskalnega pravila, ker bi bil to dober znak tudi za finančne trge. "V kolikor do tega ne bo prišlo, je naslednja možnost sprejem zakona, ki ne potrebuje dvotretjinske večine in potem nas pa ta zakon obvezuje, da se tega držimo," je še povedala Novakova.

Fiskalno pravilo je zagotovo zelo pomembno tako za državo kot za gospodarstvo in "bi razumel takšno potezo", se je odzval predsednik SLS Radovan Žerjav. Vnovič je bil kritičen do opozicije, ki je v večini odrekla podporo fiskalnemu pravilu, čeprav je "slovenska politika v nekem trenutku našla konsenz in smo bili vsi za to, da je fiskalno pravilo pomembno". Če predsednik zaupnice ne bi prejel, bodo najbrž predčasne volitve, ki pa ne bi "pomenile nič dobrega, prosti tek in mrtvi hod še nadaljnje štiri mesece". "Ne vem, če si to lahko privoščimo, bil bi prevelik luksuz," meni Žerjav. Zaupnica zato po njegovem mnenju za Slovenijo ni najboljša poteza. 

V DL so pojasnili, da Janševe izjave za zdaj ne komentirajo.

Virant naklonjen glasovanju jeseni

Glasovanje o fiskalnem pravilu bo glede na časovnico predvidoma v petek. To je po Janševih besedah eden od treh sklopov pomembnih glasovanj na tej izredni seji DZ. Do takrat se bo veliko zgodilo in od tega, kaj se bo dogajalo, bo odvisno tudi, ali bo zaupnico na fiskalno pravilo tudi vezal, je še dejal.

A predsednik DZ Gregor Virant se strinja, da je odmerjeni čas za razpravo na tokratni izredni seji prekratek. Kot je pojasnil, je na kolegiju predsednika DZ predlagal daljše razprave, vendar so vodje poslanskih skupin njegov predlog preglasovali.

Če bi obstajala vsaj majhna možnost, da bi do septembra dobili manjkajoče poslanske glasove za podporo vnosu fiskalnega pravila v ustavo, bi bilo po njegovih besedah smiselno glasovanje prestaviti na jesen. Zaenkrat še ne ve, ali možnost pridobitve dodatnih poslanskih glasov, ki bi omogočili sprejetje fiskalnega pravila, obstaja. Bo pa koalicijskim partnericam predlagal, da v prihodnjih dneh to preučijo.