Veliki senat Okrožnega sodišča v Mariboru je danes 49-letno Milico Makoter s Cvena pri Ljutomeru obsodil na skupno 30 let zapora.
Senat je Makoterjevi za naročilo oziroma plačilo umora moža Janka Makoterja prisodil 30 let zapora, za bombni napad na ljutomersko policijsko postajo dve leti in pet let za raketni napad na zasebno hišo brata pokojnega moža Jožeta Makoterja, ki je bi takrat poveljnik policijske postaje. Oprostili so jo obtožbe, da je naročila umor sina Tomija Makoterja. Sodišče jo je tako obsodilo na skupno kazen 30 let zapora.
Sodni senat je odločitev utemeljil s tem, da je Darko Šinko kot organizator kaznivih dejanj od obtoženke dobil listke z navodili za uporabo mobilnega telefona, s katerim je poklical izvajalce umora, bombnega in raketnega napada. Izpovedbe Ladislava Olaha in Bojana Žalika, da ju je po telefonu klicala ženska in napeljevala k umoru ter napadom, za dejanja pa sta dobila denar, odločitev potrjuje, trdi sodba. Prav tako analiza forenzičnega raziskovalca pisav, da je sporne listke z navodili za uporabo telefona napisala Makoterjeva. Tudi izpiski klicev s telefona, s katerimi je naročnica napeljevala k dejanjem, kažejo, da so prihajali z območja, s katerega je v tistem času klicala Makoterjeva s svojim telefonom.
Makoterjeva je po izreku sodbe povedala, da je tako odločitev pričakovala, prav tako pripor, na odločitev pa se bo pritožila."Pričakovala sem obsodilno sodbo in pripor. To z optimizmom sprejemam. Sedaj odhajam v pripor, vendar upam, da ne za dolgo," je dejala.
Zagovornik Makoterjeve predlagal oprostilno sodbo
V petek so se na sodišču končali sklepni govori. Zagovornik Makoterjeve Milan Krstič je za obtožnico povedal, da je na ravni slabega konstrukta in predlagal oprostilno sodbo. "Presenečen sem, saj sem verjel, da bo sodba v celoti oprostilna. Prav tako verjamem, da bo sodba hitro spisana in prav tako hitro tudi razveljavljena. Imamo zaupanje v nadrejene pravosodne institucije," je dejal Krstič, ki ga med drugim čudi tudi razlaga sodbe – begosumnost. "V primeru gospe Makoter gre za osebo, ki resnično ni begosumna. Je edina oseba v Sloveniji, ki je pod temi pogoji prišla na sodišče. Dveh takih oseb ni, in jih še dolgo časa ne bo." Krstič prav tako trdi, da se Milica ni mogla braniti, ker so bili izvedeni le dokazi tožilstva in nobeden obrambe.
Enakega mnenja je bil Igor Vinčec, ki brani Makoterjevo po uradni dolžnosti, obtoženka pa je prebrala deset strani dolg zagovor ter prav tako zanikala vsa očitana dejanja. Svoj nagovor pa je končala z besedami, da z vso pravico nedolžnega pričakuje oprostilno sodbo.
Okrožni državni tožilec Ludvik Gornjec je v sklepnem govoru menil, da so obtoženki vsa očitana dejanja dokazana, zato je zanjo predlagal najvišjo možno kazen, 30 let zapora. Tožilec Gornjec je senatu predlagal tudi, naj za obtoženko zaradi begosumnosti do pravnomočnosti sodbe odredi pripor.
Prvič že obsojena na 30 let
Milica Makoter je bila zaradi istih obtožb obsojena že novembra 2001, ko so izrekli sodbo šesterici vpletenih. Že takrat je Milici Makoter, ki naj bi kazniva dejanja naročila, sodišče v Murski Soboti dosodilo najvišjo možno kazen 30 let zapora.
Bojanu Žaliku so za umor Makoterja in raketni napad na hišo komandirja prav tako dosodili 30 let zapora, Ladislavu Olahu za umor Makoterja in bombni napad na policijsko postajo 16 let zapora, Darku Šinku za posredništvo pri dejanjih osem let zapora, Karmen Kocbek in Brigiti Recek, ki dejanj nista prijavili, čeprav sta zanje vedeli, pa pet mesecev zapora oziroma tri mesece zapora pogojno za dve leti. Janka Makoterja so v domači hiši na Cvenu umorili 26. septembra 1999, bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in raketni napad na hišo Jožeta Makoterja pa je bil izveden 7. novembra 2000.
Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja je tedaj vrhovno sodišče sodbo za Milico Makoter razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbe preostalim vpletenim pa so postale pravnomočne. Nova glavna obravnava se je po številnih preložitvah in preselitvi z murskosoboškega na mariborsko sodišče začela 14. oktobra, končala pa 10. decembra.
