Martinova pojedina v številkah: Slovenci letno popijemo 43 litrov vina na prebivalca

'Svet' Martin nar'di iz mošta vin'. Tako pravi ljudski rek o Martinovem prazniku, ki ga praznujemo 11. novembra. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto novo vino, ki se nato ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.

Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je Martin podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, on pa se je v svoji skromnosti skril. Njegovo skrivališče so izdale gosi z 'gaganjem'.

Ob praznovanju navadno potekajo tudi pojedine, ki se po regijah nekoliko razlikujejo. Na martinovo se tako postrežejo značilne jedi, najpogosteje so na jedilniku gosi (znamenita Martinova gos) ali kakšna druga perutnina, mlinci, rdeče zelje in vino.

V letu 2016 smo v Sloveniji pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina, navaja Statistični urad Republike Slovenije (Surs). Močno prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino (skoraj 70 odstotkov). Z vinom smo bili tako v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni. Perutninskega mesa je bilo lani prirejenega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe 107-odstotna. Vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kg. Zraven omenjenih jedi vedno postrežemo tudi mlince, teh so industrijska podjetja v Sloveniji v letu 2016 prodala za dobrih 320.000 evrov oziroma za okrog 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja.

Cena kakovostnega vina se je v zadnjih desetih letih v trgovini dvignila za več kot 50 odstotkov

Po podatkih Sursa smo v letu 2016 za steklenico kakovostnega vina odšteli povprečno 3,05 evra, medtem ko smo v letu 2006 za steklenico prav takega vina odšteli 1,92 evra. Cena kakovostnega vina je v teh desetih letih nihala: najvišja je bila v letu 2013, ko smo za steklenico takega vina odšteli 3,35 evra. Za kilogram grozdja smo v letu 2016 odšteli 3,45 evra, pred desetimi leti pa tretjino manj (2,62 evra).

Več vina uvozimo, kot izvozimo

V letu 2016 smo v Slovenijo uvozili nad 13 milijonov litrov vina iz svežega grozdja ali za blizu 13 milijonov evrov. Največ vina smo uvozili iz Italije, Makedonije in Madžarske. Izvozili pa smo nekaj nad 4,5 milijona litrov vina iz svežega grozdja, v vrednosti skoraj 14 milijonov evrov. Največ smo ga izvozili v Italijo, Združene države in Avstrijo. V zadnjih letih se je zelo povečal izvoz na Kitajsko, in sicer od leta 2007, ko smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, do leta 2016 za skoraj desetkrat.

Koliko vina popijemo Slovenci?

Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača vse leto, ne le za martinovo. V Sloveniji smo ga v letu 2015 porabili povprečno 43 litrov na prebivalca, od tega več kot 68 odstotkov belega. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto v Evropski uniji. Pred nami so bili Portugalci z 48 litri ter Luksemburžani z nekaj več kot 50 litri na prebivalca. Najmanj so ga popili Poljaki, in sicer dobra dva litra na prebivalca. V celotni Evropski uniji se ga je popilo povprečno 23,9 litra na prebivalca, še navaja Surs.

Čas martinovanj je z vidika prometne varnosti tudi eno od bolj kritičnih obdobij v letu. Policisti zato voznike opozarjajo, naj vinjeni nikar ne sedejo za volan.