Matevž Krivic brani izbrisane

Krivic: Trditve MNZ so sprenevedanje in zamegljevanje

Nekdanji ustavni sodnik in podporni član Društva izbrisanih Matevž Krivic se je odzval na sredino novinarsko konferenco ministrstva za notranje zadeve, na kateri so govorili tudi o tistih, "ki naj bi jih leta 1992 izbrisali" iz registra stalnega prebivališča.

Matevž Krivic

Krivic pravi, da se državni uradniki sprenevedajo

Krivica veseli, da "izbrisanih" ni 30.000, kot je kazalo po prvih ocenah, temveč "le" 20.000, vse ostalo pa je po Krivičevem mnenju "sprenevedanje in zamegljevanje realnega stanja". Zavrača formulacijo ministrstva "naj bi bili izbrisani" in ob tem citira odločbo ustavnega sodišča iz leta 1999, v kateri sodišče ugotavlja, da pristojni organi prenosa teh oseb iz obstoječega registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev po uradni dolžnosti brez obvestila prizadeti osebi ne bi smeli opraviti.

Čeprav je ustavno sodišče julija 1999 ukazalo nezakonitosti odpraviti tudi za nazaj, do tega ni prišlo, saj notranje ministrstvo in vlada sprememb zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki bi to omogočil, nista predlagala.

V tej odločbi ustavno sodišče po Krivičevih besedah tudi zanika vladne izgovore, da je zakonska podlaga za takšno dejanje obstajala, iz česar, tako Krivic, sledi, da bi bile tudi vse morebitne odločbe o "izbrisu" iz registra stalnega prebivalstva nezakonite.

Najbolj nesprejemljivo se mu zdi, da skuša ministrstvo 20.000 "izbrisanih", zoper katere je država 26. februarja 1992 "zagrešila povsem nezakonito dejanje in jih s tem resno ogrozila v njihovi eksistenci" prikriti z razbitjem tega števila na tiste, ki so si nekako že uspeli pridobiti državljanstvo ali dovoljenje za stalno oziroma začasno bivanje. S tem so pristojni prišli do ugotovitve, da je v Sloveniji brez urejenega statusa trenutno "le" še 4205 oseb.

A tudi teh 4205 oseb je, pravi Krivic, za pravno državo škandal, "še mnogo hujša sramota" za visoke uradnike na notranjem ministrstvu pa njihovo prikrivanje javnosti, da so tudi preostalim 15.000 prizadetim doslej uredili le status za naprej, ne pa tudi za čas od odvzema statusa do njegove ponovne ureditve.

Matevž Krivic notranjega ministra Rada Bohinca in državnega sekretarja Bojana Bugariča še poziva, naj v primeru nestrinjanja z njegovo pravno analizo to javno povesta in utemeljita, sicer pa naj predlagata "spodoben zakon, ki bi moral biti sprejet že leta 1991 ali potem vsaj leta 1999, pa še do danes ni bil".

Prenesi v

Zgodba: Izbrisani

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: