Unescov seznam: Slovenija z novim vpisom, središče Dunaja odslej na rdečem seznamu

Na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine so odslej tudi slovenski bukovi gozdovi. Pragozda Krokar in Snežnik-Ždrocle se s tem pridružujeta Škocjanskim jamam kot doslej edinemu slovenskemu naravnemu spomeniku, ki je na Unescovem seznamu. Sicer je na seznamu 25 novih vpisov, med njimi tudi zgodovinsko središče Dunaja, ki je zaradi načrtovane gradnje nebotičnika pristalo med ogroženimi območji.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

V poljskem Krakovu od 2. julija poteka 41. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino, na katerem sodeluje okoli 3000 udeležencev iz več kot 130 držav. V prvem delu srečanja so se posvetili ogroženi svetovni dediščini, v drugem pa so strokovnjaki odločali o vpisu novih lokacij na Unescov seznam. Zaenkrat so seznamu dodali 25 novih vpisov, od tega gre za 17 kulturnih objektov, tri naravna območja ter pet razširitev. Med takšnimi širitvami sta se znašla tudi slovenska pragozda kočevski Krokar in Snežnik-Ždrocle, saj gre za starodavne in prvinske bukove gozdove. Slednji leži v neposredni bližini meje s Hrvaško in je del območja, o katerem je razpravljalo mednarodno arbitražno sodišče in je bilo dodeljeno Sloveniji.

Bukov pragozd

Na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine odslej tudi slovenski bukovi gozdovi (Foto: Thinkstock)

Trenutno je na Unescovem seznamu 1073 lokacij po vsem svetu, od tega 55 ogroženih. 832 je zaščitenih kulturnih objektov, 206 naravnih območij ter 35 mešanih območij v kar 167 državah.Celoten seznam z zemljevidom in opisom posameznih predelov najdete na naslednji povezavi. Med ogroženimi območji se je zaradi vojne, ki še vedno traja, znaško vseh šest lokacij v Siriji.

Središče Dunaja na seznamu ogroženih lokacij

Vpis na seznam ogrožene dediščine je prvi korak, ki lahko vodi do tega, da mesto izgubi status dediščine Unesca. Lokalno prebivalstvo, ki nasprotuje projektu, ob tem skrbi, da bi izguba tega statusa delovala kot povabilo k še višjim gradnjam v mestnem središču. A mestne oblasti zatrjujejo, da ne načrtujejo nobenih tovrstnih projektov.

Na seznam ogroženih območij so na tokratnem srečanju uvrstili tudi zgodovinsko središče Dunaja, kjer načrtujejo gradnjo nebotičnika. Dunajski projekt, ki je sicer še v razvojni fazi, je načrtovan na 6500 kvadratnih metrih južno od znamenitega Mestnega parka iz 19. stoletja. Obsega hotel, stolpnico z luksuznimi apartmaji, športne objekte, novo konferenčno dvorano in pokrito drsališče.

Načrtovane so tudi javne površine, za katere mesto zagotavlja, da bodo območju dale privlačen in moderen videz.

Vendar je Unescov odbor za svetovno dediščino menil, da bi imela stolpnica, čeprav je bila njena višina s 75 znižana na 66 metrov, še vedno negativen vizualni učinek. Kot je presodil, bi višina novogradnje slabo vplivala na izjemno univerzalno vrednost lokacije. Unesco je višino novogradenj v mestnem središču tako omejil na 43 metrov.

Dunaj

Zgodovinsko središče mesta z veličastnim baročnim gradom, čudovitimi stavbami in spomeniki je bilo na Unescov seznam vpisano leta 2001. (Foto: Thinkstock)

Na odločitev odbora za svetovno dediščino se je mesto odzvalo z izjavo, da so odločeni mestno središče ohraniti kot prepoznano Unescovo dediščino. Mestne oblasti imajo zdaj do februarja čas, da o tem prepričajo Unesco.

Park Comoe umaknili s seznama

Je pa Unescov odbor s t.i. rdečega seznama umaknil Nacionalni park Comoe na Slonokoščeni obali. Odločitev je odbor sprejel na podlagi izboljšav na področju ohranjanja živalstva in naravnega okolja v parku, saj so se razmere precej izboljšale.

S seznamom ogrožene dediščine želi Unesco mednarodno javnost obveščati o grožnjah, ki pretijo tistim značilnostim lokacij, zaradi katerih so bile te vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Obenem želi pripomoči k njihovemu odpravljanju. Grožnje, zaradi katerih se kulturna in naravna dediščina najpogosteje znajdeta na seznamu, so vojne, naravne katastrofe, nenačrtovana gradnja, divji lov in onesnaževanje.

Kljub pričakovanjem Veliki koralni greben niso zaščitili

Že v sredo pa je odbor sprejel odločitev, da na seznam ogrožene dediščine ne bo uvrstil Velikega koralnega grebena v Avstraliji, čeprav je zaskrbljen zaradi obsežnega beljenja koral.

To je prizadelo že dve tretjini Velikega koralnega grebena grebena in je posledica segrevanja morja, kar je povezano s segrevanjem ozračja. Odboru se umestitev na seznam ogrožene dediščine ni zdela potrebna, saj je že Avstralija za reševanje Velikega koralnega grebena sprejela svoj načrt Greben 2050.

Nekaj novosti na seznamu

Ostanki starega antičnega mesta Afrodizij v Turčiji, ki leži na jugozahodu države. V njem je tempelj boginji Afroditi iz 3. stoletja pred našim štetjem.

Afrodizij v Turčiji

Antično mesto Afrodizij, ki je bilo pomembno v obdobju helenizma in rimskega cesarstva zaradi kulta Afrodite in izjemnega kiparstva. (Foto: Thinkstock)

Prav tako je na Unescov seznam uvrščen japonski sveti otok Okinošima, ki sicer nima prebivalcev, nanj pa lahko stopijo le moški, pa še ti goli in okopani. Arheološki ostanki svetišča so praktično nedotaknjeni in dobro ohranjeni, verski obredi pa so na otoku potekali od četrtega do devetega stoletja našega štetja.

Prav tako so na seznam uvrščeni beneški obrambni sistemi, ki jih je mogočna Beneška republika gradila med 15. in 17. stoletjem. In sicer gre za območja v Italiji, na Hrvaškem in v Črni gori.

Več pa si lahko preberete na spletni strani od Unesca.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 32
Rusvaj 10.07.2017 18:38:47
Ko vam bo jasno kaj ste imeli na dlani, bo prepozno
kolerika 10.07.2017 20:32:26
?
Več komentarjev