FOTO: Bodo 'medovarni' smetnjaki rešili konflikt med medvedom in človekom?

Konflikt med človekom in medvedom je še naprej pereče vprašanje. Zato so v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) združili moči z ljubljansko Biotehniško fakulteto in podjetjem ERICo ter zagnali projekt LIFE DINALP BEAR. Zavedajo se namreč, da se konflikta med človekom in medvedom ne sme pometati pod preprogo.

Izkušnje so pokazale, da je eden od pomembnih vzrokov za nastanek konfliktov med ljudmi in medvedi ta, da je slednjim hrana človeškega izvora lahko dostopna, menijo. Medved v ostankih hrane v smetnjakih in kompostnikih, v divjih odlagališčih klavniških odpadkov, pa tudi v premalo zaščitenih domačih živalih vidi izjemno privlačno in lahko dosegljivo poslastico. Tako se približa v bližino hiš in naselja, nato pa izbruhne konflikt med njimi in ljudmi.

V ZGS so prepričani, da mora preprečevanje konfliktnih situacij, ki jih v Sloveniji že izvajamo, nujno vključevati tudi ukrepe, s katerimi bi medvedom preprečili dostop do prehranskih virov človeškega izvora. K sodelovanju so zato pozvali lokalne skupnosti, ki imajo omenjene težave, s katerimi želijo izvesti konkretne ukrepe za zmanjšanje teh konfliktov.

Ali gre za prvi tovrstni projekt pri nas, smo ga vprašali. "Gre za prvi tako obsežen projekt pri nas, v okviru katerega bomo skušali zmanjšati število konfliktov med ljudmi in medvedi. Smo pa v preteklosti sodelovali v projektu Slowolf, v okviru katerega smo bili uspešni pri zmanjševanju števila napadov volkov na pašne živali, kar je eden od glavnih konfliktov v primeru volka," nam je razložil.

Ali bodo imele občine finančne stroške, če bodo sodelovale v projektu?

Občine, ki se bodo odločile za sodelovanje v projektu, ne bodo imele posebnih stroškov. Stergar pravi, da bi želeli le, da vložijo svojo voljo in nekaj časa. Organizatorji že imajo predvidena sredstva za nabavo smetnjakov, kompostnikov in ograj za varovanje premoženja. "Seveda pa so projektna sredstva omejena. Naš namen je med drugim vzpostaviti primere dobre prakse v Sloveniji. Občine, ki bodo prepoznale pomen ukrepov, bodo morda tudi same aktivneje pristopile k reševanju problematike, morda tudi z lastnim vložkom sredstev," dodaja naš sogovornik.

Sicer pa bo projekt potekal do konca junija 2019. Ob tem si želijo, da bi lokalne skupnosti po izteku projekta same, in sicer, kar se da koristno, uporabile v projektu pridobljene izkušnje. "Morebitno kasnejše sodelovanje pa bo potekalo v okviru naših zmožnosti in pristojnosti," pravi Stergar.

Najpomembnejši člen v projektu bodo prebivalci, ki imajo težave zaradi medvedov

Terenske aktivnosti bodo lahko potekale le v tesnem sodelovanju med člani projektne skupine, občino in lokalnim prebivalstvom, opozarja naš sogovornik. Najpomembnejši člen pri tem bodo ravno občani, prebivalci, ki imajo težave zaradi medvedov. V aktivnosti v zvezi s postavljanjem smetnjakov bodo nujno vključena tudi komunalna podjetja, saj so možnosti za postavitev in delovanje smetnjakov pomembno odvisne tudi od njih, je še poudaril.

Primera dobre prakse iz tujine

Stergar je predstavil tudi dva primera dobre prakse iz tujine. Tam so se reševanja konflikta med medvedi in ljudmi lotili podobno, kot si želijo sami.

Prvi primer je iz sosednje Italije, in sicer iz naravnega parka Adamello Brenta. Tam so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znova začeli naseljevati rjave medvede. Konflikte zaradi občasnega zahajanja medvedov v naseljena območja so reševali predvsem s postavljanjem posebej prilagojenih smetnjakov, katerih vsebina je bila medvedom nedostopna. Ukrep je bil uspešen, poudarja naš sogovornik.

Drugi primer pa je iz ameriške zvezne države Montana. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je tam začela naraščati populacija medvedov, s tem pa tudi število konfliktov. Nato so začeli sistematično odpravljati vzroke za nastanek konfliktov: začeli so uporabljati "medovarne" smetnjake, odstranjevali so odlagališča klavniških odpadkov v bližini hiš, pašne živali so zavarovali z ograjami. Po uvedbi teh ukrepov je število konfliktov strmo upadlo. "Zaradi takih primerov verjamemo, da lahko na podoben način pripomoremo k zmanjšanju števila konfliktov tudi pri nas," je pozitiven Stergar.

Občina Kočevje bi sodelovala v projektu

Iz občine Kočevje so za 24ur.com sporočili, da so se s projektom seznanili že pred časom, vabilu pa so se takoj odzvali, saj je projekt za njihove okolje vsekakor zanimiv.

Lili Štefanič iz kočevske občine pravi, da so za njih zanimivi vsi trije glavni cilji, ki so si jih zastavili na ZGS. Poudarjajo, da skupnih smernic za upravljanje z velikimi zvermi ni, so pa dolgoročno potrebne. Prav tako je pomembno urediti odlaganje smeti v medvedje varne smetnjake, postavitev kompostnikov, a tudi vzpostavitev prometne signalizacije. Sami imajo namreč težave s prometnimi nesrečami zaradi medvedov na cestišču. Sobivanje pa bi nadgrajevali še z drugimi ciljnimi skupinami, saj je število pritožb čebelarjev v porastu.

"Vsi našteti trije cilji lahko pripomorejo k reševanju težav, ki nastajajo v našem okolju zaradi prisotnosti medvedov. Seveda se srečanja s projektno skupino Zavoda za gozdove veselimo in prepričana sem, da bomo našli marsikatero skupno iztočnico za uspešno izvedbo projekta na našem območju," je še sporočila Štefaničeva.

Občina Velike Lašče: Ne bomo sodelovali!

Niso pa vsi tako optimistični. V občini Velike Lašče sicer podpirajo vsak projekt, ki bo v njihovi občini izboljšal kvaliteto življenja, a njihov župan Anton Zakrajšek kljub temu dodaja, da ne bodo sodelovali v projektu. Zakaj? "Ker je za reševanje te problematike zadolžena država, občina pa pri tem nima nikakršnih mehanizmov, ne bomo sodelovali v nobenem projektu, ki bo naše ljudi poučeval, kako naj sobivajo z največjimi evropskimi zvermi, kar medved vsekakor je. Prevečkrat smo bili izigrani in celo zasmehovani," je kritično poudaril.

Zakrajšek opozarja, da so v preteklih letih neprestano opozarjali na problematiko ogrožanja njihovih prebivalcev s strani divjih zveri, še posebej medvedov. "Zbirali smo celo podpise za zmanjšanje števila medvedov, pošiljali razne dopise in predloge na pristojne institucije, pa smo bili vedno odslovljeni, včasih še celo zasmehovani. Z izgovori, da se ne spoznamo na te zadeve, da bo to reševala stroka in podobno! Vseskozi pa smo opazovali povečevanje škodnih primerov, kot tudi povečevanje srečanj in napadov medvedov na ljudi. Da bo ironija še večja, so razni posamezniki nas "učili", kako je potrebno sobivati z medvedi, trosili so laži, kako mi posegamo v območje medveda, da ne omenim celo izvedbe raznih dragih projektov, ki so popularizirali povečevanje števila medvedov (filmi, zloženke …). Učili so nas, kako naj sobivamo z medvedi, čeprav do pred leti to ni bil noben problem," je bil kritičen župan Velikih Lašč.

Ob tem je kategorično zavrnil vsa namigovanja in pogosto slišane trditve, da prav oni posegajo v življenjski prostor medvedov. "V naši občini v zadnjih desetletjih ali še veliko dalj nazaj NI nastalo nobeno novo naselje ali se katerokoli razširilo v območje medveda toliko, da bi ga izrinili iz njegovega življenjskega okolja. Zgodilo se je kvečjemu obratno. Zaradi čedalje večjega zaraščanja so se gozdovi približali naseljem," je poudaril.

Zakrajšek je dejal, da je njihovo stališče do te težave že znano. "Število medvedov na našem območju naj se vzpostavi na stanje, kot je bilo pred letom 1991. V odročnih gozdovih in v primerni oddaljenosti od naselij, naj se v soglasju s strokovnimi službami Zavoda za gozdove in lovcev, ponovno vzpostavijo krmišča za medvede," je dejal.