Meja čez Savudrijo ali na Mirni?

Mesić poziva k pogovorom

Z objavo zemljevida spornih delov južne meje so se že začele priprave na referendum o vstopu Hrvaške v EU.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

zemljevid

Kartografski prikaz razvoja slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja v Istri: Hrvaška je svoje ozemlje od 1945 do osamosvojitve leta 1991postopoma administrativno razširila na sever in zdaj zahteva mejo sredi Piranskega zaliva.


Novoustanovljeni Zavod 25. junija je danes na novinarski konferenci predstavil zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, s katerim želi slovenski in mednarodni javnosti prikazati sedanje stanje in preteklo dogajanje na slovensko-hrvaški meji.

Nekaj dejstev o meji v Istri

Po drugi svetovni vojni je bilo 1947 v Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja ustanovljeno Istrsko okrožje s sedežem v Kopru, ki je segalo do reke Mirne. V okrožje sodi tudi občina Piran, katere del je že od druge polovice 13. stoletja severna polovica savudrijskega polotoka (Kaštel in Savudrija) v skupni velikosti 7973 hektarjev.

1952-1954: Kaštel in Savudrija po dogovoru med vodstvoma komunističnih partij Slovenije in Hrvaške postopoma postaneta del Socialistične republike Hrvaške. Piranska občina in krajani s peticijami republiškim oblastem v Ljubljani zaman zahtevajo, da se Kaštel in Savudrija v istem obsega vrneta v piransko občino.

1975: Sprejeti so Osimski sporazumi, po katerih je kontrolna točka slovenske policije na širini 45 stopinj, 27' 20" severno in dolžini 13 stopinj, 12' 90" vzhodno. Slovenska policija nadzira ves Piranski zaliv do točke 5.

1991: 25. junija 1991 se je Slovenija osamosvojila. Vrstijo se številne kršiteve: Hrvaška si prične prisvajati dotlej nesporno slovensko ozemlje in morje. Med drugim ozemlje 113 hektarjev južno od Dragonje (zaselki Mlini, Bužini in Škodelin), ki je bilo vse od 1945 pod slovensko upravno pristojnostjo. Hrvaška leta 1993 v hrvaški občini Buje odpre svojo zemljiško knjigo, v katero vpiše zaselke južno od Dragonje kot del hrvaškega ozemlja. V potvorjeno zemljiško knjigo hrvaška zemljiška uprava vpisuje protipravno prodajo parcel, s katerimi upravlja slovenski Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, in ki so v lasti Republike Slovenije. Zaselkom na levem bregu Dragonje priklopijo telefonske priključke na hrvaško omrežje in postavijo cestne ovire na dovozni poti slovenskih hiš. V naslednjih letih hrvaški ribiči ob pomoči hrvaške policije pričnejo napadati slovenske ribiče v Piranskem zalivu, ki ga Zagreb samovoljno preimenuje v "Savudrijska vala".

2001: V pripravi je bil t.i. sporazum Drnovšek-Račan, po katerem bi se Slovenija odpovedala zaselkom ob Dragonji in na drugih spornih delih meje. V zameno bi Hrvaška "dovolila" Sloveniji, da ladje nemoteno plujejo v koprsko pristanišče.

Avtorji zemljevida so poudarili, da jih pri pripravi zemljevida "ni vodila želja, da bi določali državno mejo", si pa želijo, da bi bil zemljevid eden od pripomočkov slovenskim predstavnikom pri pogajanjih s Hrvaško in tudi za krepitev argumentov pri pojasnjevanju položaj v okviru EU.

Zemljevid so kartografsko izdelali na Geodetskem inštitutu Slovenije, pri pripravi pa so sodelovali etnologinja Duša Krnel Umek, zgodovinar Peter Pavel Klasinc, Branko Janez Rojc z geodetskega inštituta, slavistka Ana Kalc Hafner in sodni izvedenec geodetske stroke Pavel Zupančič.

Mesić: Rišite svoje zemljevide

Hrvaški predsednik Mesić poudaril, da če želimo dobre odnose med državama moramo priti za pogajalsko mizo.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je popoldne obiskal gradbišče luksuznega hotelsko-apartmajskega kompleksa Kempinski Adriatic Hotel & Resort v bližini Savudrije, je med govorom o pomembnosti celoletnega turizma za Hrvaško spregovoril tudi o obmejnem sporu s Slovenijo. "Naši prijatelji v Sloveniji lahko rišejo takšne zemljevide, kakršne si želijo, in v Slovenijo zajamejo tudi Helsinke in Reykjavik, vendar je hrvaško-slovensko mejo potrdila Badinterjeva komisija", je dejal Mesič.

Dodal je, da nerad govori o ultimatih in da tega tudi s Slovenijo ne bo počel. "Če želimo dobre odnose, potem moramo priti za isto mizo in se dogovoriti," je dejal, a opomnil, da je meja med Hrvaško in Slovenijo že ugotovljena in določena na meji bivših jugoslovanskih republik. Ponovil je, da Sloveniji predlaga arbitražo o meji na Meddržavnem sodišču v Haagu ter da bo Hrvaška vnaprej sprejela odločitev tega sodišča. Dodal je, da "ne ve, zakaj arbitraža Slovencem ne ustreza".


Hrvati na škodo Slovencev potisnili mejo na sever

Dogajanje na slovensko-hrvaški meji, ki ga prikazuje zemljevid, po njihovih besedah "nazorno priča o tem, da se je meja slovenskega narodnega ozemlja na jugu s Hrvaško zgodovino spreminjala". Hrvati so na škodo Slovencev slovensko narodno ozemlje potiskali proti severu z naselitvami, upravnimi spremembami ali nasilnimi prisvojitvami, kar se je dogajalo tako v vojni kot v mirnem času, po letu 1991, dogaja pa se še danes, so opozorili avtorji.

Piranski zaliv ni bil nikoli v zgodovini hrvaški

Na zemljevidu je prikazanih osem območij na celotni slovensko-hrvaški meji od Piranskega zaliva do Mure, ki so mnenju avtorjev sporna. Člani zavoda so poudarili, da "Piranski zaliv ni bil nikoli v zgodovini hrvaški", zato je po njihovem mnenju nerazumljivo in nesprejemljivo pogajanje Hrvaške po Piranskem zalivu in poskus onemogočanja neomejenega dostopa na odprto morje.

"Za izdajo tega zemljevida smo se odločili zato, da bi slovensko, hrvaško in evropsko strokovno in politično javnost seznanili z razlogi, ki potrjujejo upravičenost slovenskega vztrajanja na celovitosti Piranskega zaliva in neomejenega dostopa na odprto morje ter upravičenost drugih slovenskih zahtev ob slovensko - hrvaški meji od Istre do Prekmurja," je za 24ur.com povedal direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik.

Referendum, če bo Hrvaška izražala ozemeljske težnje

Podobnik je spregovoril tudi o morebitnem referendumu o vstopu Hrvaške v Evropsko unije, pri čemer je poudaril, da v zavodu podpirajo vstop sosednje države v povezavo.

zemljevid podobnik

Marjan Podobnik, direktor zavoda 25 junija, z zemljevidom v rokah

Slovenski minister Dimitrij Rupel je v Bruslju v odzivu na novo pobudo Zavoda 25. junij dejal, da ne nasprotuje nobenemu gibanju in osebi, ki si želi premika v odnosih Slovenije s Hrvaško, vendar po njegovem prepričanju vlada "po drugi poti dosega boljše učinke". "Spoštljiv sem do vsake pobude, a nekatere so bolj, druge manj informirane, in bojim se, da ta, ki danes nastopa v medijih, ni informirana," je menil.

Podobnik je glede morebitnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU dejal, da "v zavodu ne nasprotujejo hrvaškemu vstopu v EU, temveč ga podpirajo", saj menijo, da "vstop ni le v hrvaškem, pač pa tudi v slovenskem interesu".

Kot je povedal Podobnik, bodo v zavodu začeli zbirati 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum, "če bi Hrvaška še naprej izražala ozemeljske težnje po Piranskem zalivu in ogrožala prost dostop Slovenije na odprto morje".

Ob tem je povedal, da se na morebitno zbiranje podpisov že pripravljajo, zato so sprožili postopek preverjanja podpore med ljudmi, pri katerem lahko posameznik z izpolnitvijo posebnega formularja izjavi, da je pripravljen prispevati podpis pod zahtevo za razpis referenduma.

Meja v Istri (PDF,)

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 124
 
goso 28.03.2008 05:52:49
Ozemlje ima tisti, ki ga zaseda. Poglejte Izrael. Prepozno. Bomo šli v vojaško reševanje? Nič več. Stvar so zakuhali ob osamosvajanju zaradi neznanja in premalo domovinske zavesti. Šlo je za Vatikan in privatne interese. Denacionalizacija. To je bilo bolj važno. Izkoristili so voljo ljudi v druge namene. Zato vsi spori s Hrvaško. Osamosvojitev je bila izkoriščena za kontrarevolucijo.
Več komentarjev