FOTO: Maškare preganjale zimo in priklicale sonce

Po številnih krajih po Sloveniji ta konec tedna potekajo pustni festivali. Tako so tudi ulice in trge mestnega središča v prestolnici danes zavzele pustne maske. Tradicionalna pustna povorka, na čelu z zelenim zmajem kot ljubljansko maskoto, je bila letos v znamenju slovenskih literarnih junakov. V središču mesta se je trlo obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad pestrostjo in slikovitostjo karnevala.

Pustna povorka, ki je vključevala skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine mask, je krenila z Novega trga, pot jo je vodila čez Šuštarski most, naprej na Mestni trg, preko Stritarjeve ulice in Prešernov trg ter po Wolfovi ulici na Kongresni trg. Tam se je zabava nadaljevala z osrednjim pustnim rajanjem, podelili pa so tudi nagrade najboljšim pustnim maskam.

V sklopu pustne povorke, ki jo je spremljal pihalni orkester Bežigrad, se je predstavilo tudi 16 otroških skupin iz vrtcev in osnovnih šol iz Ljubljane in okolice s tematsko izbranimi liki. Videti je bilo mogoče kralja Matjaža, Pedenjpeda, Zvezdico Zaspanko, Mačka Murija in številne druge like iz zakladnice slovenske otroške literature.

Tema Zmajevega karnevala 2017 so bili slovenski literarni junaki. Ljubljana je namreč decembra lani prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom.

Poseben del je bil tudi letos namenjen približno 250 značilnim etnološkim maskam različnih slovenskih pokrajin iz poganskega ljudskega izročila. V povorki so med drugim nastopile značilne maske iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, laufarji, morostarji, orači, pokači in druge.

'Vreme je bilo idealno'

Med njimi je bila tudi skupina vrbiških šem, ki na povorki sodeluje vsako leto. Mavricij iz Ilirske Bistrice je tokrat nastopil skupaj s sinovoma, Zmajev karneval pa je zanj eden najlepših, čeprav s svojo etnološko skupino veliko nastopa po drugih slovenskih krajih in tudi v tujini. 

Povorko je spremljalo veliko število obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad pestrostjo in slikovitostjo karnevala. Obiskovalcu Gašperju je bilo všeč dinamično vzdušje in pestrost pustnih šem, ki prihajajo iz različnih krajev. Tudi obiskovalka Maja pravi, da je bila povorka odlična, vreme pa idealno.

Mala španska plesalka Lorena je bila navdušena nad pestrostjo pustnih mask, najbolj zanimivi pa so se ji zdeli kurenti. "Veliko je ljudi, lepo je, ko se zberejo, proslavljajo in odganjajo zimo," je dejala. Nad ljubljansko maskoto, zelenim zmajem, pa je bil navdušen mali prijazni dinozaver Jon.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij. Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati iz Hrušice idr. V okolici Ljubljane so najbolj znane mačkare in petelini iz Dobrepolja, navajajo v Turizmu Ljubljana.

Pustne povorke in praznovanja tudi drugod po Sloveniji

Na Prešernem karnevalu v Kranju je bilo dopoldne otroško pustno rajanje, popoldne pa so na povorki nastopile maske in etnografske skupine. Del povorke bo Krančkov karneval, kjer se bodo predstavile skupine prijaznih škratov in drugih pustnih skupin.

Na Bledu so pripravili karneval s povorko, kjer je vsak udeleženec povorke v organizirani skupini dobil krof in čaj. Povorka se je pomikala skozi staro jedro Grad mimo slaščičarne Zima oziroma bivšega Šmona in hotela Jelovica do jezerske Promenade, kjer je bila predstavitev skupin.

Mojčin pustni karneval v Novem mestu pa je bil namenjen otrokom. Nagrade so pripravili skoraj za vse male maškare. V nekaterih drugih krajih so se nadaljevali večdnevni pustni programi, tako denimo na Ptuju in na Obali.

V okviru Pustne sobotne iskrice za lačne otroke v Etiopiji zbrali več kot 100.000 evrov

V okviru tradicionalne Pustne sobotne iskrice so letos zbrali 101.261 evrov, piše na spletni strani Radia Ognjišče. Gre za dobrodelno akcijo zbiranja sredstev, ki so namenjena misijonom. Letos so zbirali denar za hrano za otroke v Gambeli v Etiopiji.

Osrednji del dobrodelne akcije je potekal danes v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Še v naslednjih dneh je možno sodelovati v akciji z darovanjem prek spletnega obrazca ali s SMS sporočilom.

Jože Andolšek, ki z donacijami iz Slovenije in avstrijske Koroške že leta skuša pomagati Etiopiji, je v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije v Gambeli skrbel za gradnjo nove šole na enem od tamkajšnjih misijonov. Danes je v okviru prireditve povedal, da je velika žalost spremljati statistiko, ki kaže, da v Afriki vsakih nekaj sekund umre otrok zaradi lakote. Samo v Etiopiji je več kot štiri milijone otrok sirot, njihovi starši so v večini primerov žrtve okužbe z aidsom.

Pred meseci so na misijonu v Gambeli blagoslovili prostore nove šole, ki je zrasla s pomočjo slovenskih donacij. Zdaj si želijo, da bi otroci, ki obiskujejo to šolo, lahko vsak dan prejeli tudi skromen obrok. Kosilo tamkajšnji misijonarji pripravijo za 10 centov. Z donacijo treh evrov je moč enemu otroku zagotoviti hrano za ves mesec.