Poklukar: Alternativnih lokacij za postavitev začasnih azilnih domov ni

Sestanek je potekal v prostorih ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, udeležila pa se ga je tudi Katarina Štrukelj, direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ki je vladi predlagal vzpostavitev dodatnih začasnih kapacitet za oskrbo migrantov.

Notranji minister Boštjan Poklukar je po sestanku z županoma občin Brežice in Središče ob Dravi dejal, da alternativnih lokacij za postavitev začasnih azilnih domov ni. Župana vztrajata, da bosta občini postavitvi centrov nasprotovali, Poklukar pa verjame, da bodo skupaj prišli do kompromisa, je Poklukar povedal na novinarski konferenci.

Vlada je odločila, da bo zaradi nujnosti na nekdanjih mejnih prehodih Obrežje in v občini Središče ob Dravi vzpostavila dve začasni azilni kapaciteti, je spomnil Poklukar. "Drugih alternativ nimamo, zato nimamo tudi nobenega drugega sklepa vlade. Slišali ste oba župana, da sta zavezana sklepom občinskih svetov, da se s tem ne strinjajo. Jaz verjamem, da bomo na koncu prišli do kompromisa," je dejal.

Poklukar je županoma pojasnil še, kakšne so poti nezakonitih migracij. V tem trenutku največje število prebežnikov mejo s Hrvaško prestopi na območju Policijske uprave Novo Mesto, največ na območju Brežic. Obstaja pa še možnost povečanja prehodov na območju Središča ob Dravi, saj na ministrstvu pričakujejo povečanje števila državljanov Sirije in Turčije, ki se odpravljajo v smer Avstrije in Nemčije. 

Spomnil je, da je avgusta, septembra in oktobra lani kapaciteta azilnih domov pokala po šivih, zato vlada letos načrtuje omenjena začasna azilna domova. Gre za začasen sklep iz naslova nujnosti, je poudaril notranji minister.

Brežiški župan Ivan Molan je ocenil, da je njegova občina najbolj obremenjena z migranti, letos so jih namreč imeli že 6000, kar trenutno rešujejo z registracijskima centroma na Policijski postaji Brežice in na mejnem prehodu Obrežje. Ta dva sta zaprtega tipa, torej migrantom omejujeta gibanje. "V občini si ves čas prizadevamo predvsem, da ne bo prostega gibanja migrantov po vsej občini," je dodal.

Načrtovana začasna azilna domova bosta lahko sprejela med 120 in 150 migrantov, ti bodo tam nastanjeni le nekaj dni, pa je pojasnila Štrukljeva, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov. Na vprašanje, ali jim bodo lahko omejili gibanje, je dejala, da migranti v domove pridejo utrujeni in premočeni, praviloma en dan počivajo, nakar jih bodo obvestili, da so azilni domovi trenutno polni in jih prosili, naj počakajo na območju.

S senčniki in pitniki vode bo urad poskrbel tudi za primerno nastanitev migrantov, je zagotovila Štrukelj. Dodala je, da bodo uporabljali bivalne kontejnerje, v katerih so nastanjeni tudi državljani Ukrajine s statusom začasne zaščite, v njih pa so bile nastanjene tudi osebe, prizadete v naravnih nesrečah.

Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica je dejal, da vse tri ormoške občine na podlagi sklepov občinskih svetov vztrajajo, naj vlada prekliče sklep o vzpostavitvi začasnih azilnih domov. Na zadnji seji občinskega sveta pa so ga svetniki pooblastili, da glede sklepa vlade sproži še upravni spor. Dodal je, da si prizadevajo tudi za večjo prisotnost policije.

Poklukar je zagotovil, da policija zagotavlja varnost na celotnem območju države, če bo pa na območju dodatnih azilnih kapacitet premalo policistov, jih bodo zagotovili z ostalih policijskih uprav.

Notranje ministrstvo se po Poklukarjevih besedah na mednarodni in na evropski ravni trudi, da bi znižali število nezakonitih prehodov na zahodnobalkanski poti. Spomnil je, da se je prejšnji teden na Brdu pri Kranju srečal z notranjimi ministri Avstrije, Italije in Hrvaške, s katerimi so se dogovorili za trilateralne mešane policijske patrulje.

Ocenjuje, da bi te bile najbolj učinkovite pri varovanju zunanje schengenske meje na Hrvaškem, slednja ima namreč obveznost mejo varovati. Poudaril pa je, da za preprečevanje nezakonitih prehodov ni čarobne palice.

O odločitvi vlade, da na Obrežju in v Središču ob Dravi organizira začasni izpostavi azilnega doma, je v ponedeljek na seji v DZ govoril tudi predsednik vlade Robert Golob. Kot je poudaril, bosta imeli načrtovani izpostavi azilnega doma začasen in prehoden značaj, potrebujemo pa jih zato, da bomo pripravljeni, preden se v poletnih mesecih povečajo migracijski pritiski.

Spomnil je, da se Slovenija nahaja na eni od ključnih migracijskih poti, na tako imenovani južni balkanski poti. Od skupno 300.000 migrantov, ki so lani nezakonito vstopili v EU, jih je našo državo prečkalo od 50 do 60 tisoč.

Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Omenjeni sklep vlade je naletel na oster odziv lokalnih skupnosti, nasprotovanje takšni odločitvi so lokalni prebivalci izrazili tudi z več protestnimi shodi. Brežiški občinski svetniki, med njimi tudi svetniki Gibanja Svoboda, so v začetku meseca ob tem brez glasu proti tudi sprejeli sklep, da nasprotujejo vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju.