Opozarja tudi na to, da so izostali nekateri ukrepi, ki so bistveni za povečevanje prožnosti, da ni povečanj vlaganj v znanje in tehnologije, ampak je vlada najbolj porezala prav sredstva za to področje.
Predloga reform delovnopravne in pokojninske zakonodaje sta zadnje dni dvignila veliko prahu. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je danes tudi uradno predstavil oba predloga, ki bosta konkretno posegla v naša življenja.
Pokojninska reforma
Vizjak pravi, da predlog pokojninske reforme prinaša pokojnino, ki ima osnovo v zavarovanju. Tisti, ki vlagajo v starost, bodo nato prejemali tudi ustrezno pokojnino. Zato čistijo pokojninsko blagajno tistih pokojnin, ki nimajo veze s pokojninsko blagajno. "To pa ne pomeni, da posegamo v krog upravičencev ali višino teh pokojnin, pač pa jih le izvzemamo iz pokojninske blagajne," je poudaril. Našteti elementi so povezani s tem, da želijo tudi tiste, ki danes še niso zavarovani, motivirati v to, da vstopijo v pokojninsko zavarovanje.
Glede pokojninske reforme je poudaril, da je "kompromis med novo smerjo in tistim, kar je bilo zavrnjeno na lanskem referendumu". Pokojninska reforma je po besedah ministra potrebna zato, ker se je od leta 2005 bistveno poslabšalo razmerje med zaposlenimi in upokojenci. "Pokojninska blagajna zato postaja finančno nevzdržna, in če se to zgodi, se postavlja le še vprašanje, kdaj bo pod vprašajem zakonito izplačevanje pokojnin," je dejal Vizjak.
"Zavedati se je treba, da imajo podjetja v težavah v tem trenutku največje težave prav z delovno silo - kapitala se lahko znebijo relativno z lahkoto, delovne sile pa težko," pravi Tajnikar.
Reforma po njegovih besedah temelji na načelu, da je 40 let dela dovolj za polno pokojnino. Za slednjo bi bilo tako dovolj 40 let zavarovalne dobe in dopolnjenih 60 let, kar bi veljalo tako za moške kot za ženske, je povedal. Kaj pa starostna pokojnina? 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe bo dovolj, pravi Vizjak, a bo relativno nizka, dodaja.
Obračunsko obdobje za odmero pokojnine bi bilo 28 let, z možnostjo izvzema treh najmanj ugodnih let, pravi Vizjak.
Reforma uvaja tudi t. i. informativne osebne račune, preko katerih bo lahko po besedah ministra vsak "spremljal plačane prispevke in njihovo višino, vsebovali pa bodo tudi simulacijo višine pokojnine".
Spremembe se bodo dogajale postopoma, in sicer vse tja do leta 2018.
V zvezi s pokojninsko reformo so v javnosti najbolj pereča vprašanja upokojitvena starost in malusi.
Delovnopravna reforma
Zdaj bo poskusno obdobje obvezno, nato sledi dveletno prilagoditveno obdobje, v katerem delodajalec ne more odpustiti delavca brez razloga (obstajata odpravnina in odpovedni rok). Vizjak meni, da bi bili delavci tako bolj zaščiteni, kot pa so zdaj. "Delavcu nudi večjo stabilnost, delodajalec pa ima večjo možnost, da se delavcu zahvali za sodelovanje," pravi minister. Na koncu pa je še obdobje stabilnosti.
Mladim iskalcem prve zaposlitve želijo po njegovih besedah s konceptom enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ponuditi stabilne zaposlitve, tako da bodo lahko načrtovali prihodnost, najeli kredit, razmišljali o družini.
Poleg tega želijo brezposelne motivirati k večji aktivnosti, zato uvajajo začasna in občasna dela. Ta ne obujajo ideje malega dela, ki je padla na referendumu, je zagotovil.
Večina Slovencev, ki so zaposleni za nedoločen čas, bo pogodbe, vezane na stabilno obdobje, ohranila in ne bo sklepala novih, je povedal minister. Tudi za te pa bodo po njegovih besedah veljale nove določbe glede postopkov odpuščanj, odpravnin, odpovednih rokov.
Minister je pojasnil še, da vendarle ne bodo posegli v odmor za malico in dodatek na delovno dobo, kot so sprva napovedali. Sedanja dikcija pri dodatku na delovno dobo dopušča, da se delodajalci in delavci lahko dogovorijo, da se ta dodatek prekvalificira v dodatek za stalnost, je pojasnil. Zlasti sprva predlagano izvzetje 30-minutnega odmora iz delovnega časa je sicer zelo razburilo sindikate, medtem ko delodajalci to rešitev zagovarjajo.
Na vprašanje, kako bodo preprečili zlorabe, ki jih trpijo delavci, in sicer da leta in leta delajo po pogodbah za določen čas, čeprav je to po zakonu prepovedano, je Vizjak dejal, da zdaj to več ne bo možno, saj so v predlog zakona vnesli varovalko. "Preprečili bomo, da je nekdo vedno v poskusnem obdobju," poudarja Vizjak.
Novi zakon omejuje možnosti za zaposlovanje za določen čas. Število zaposlitev za določen čas iz razloga začasno povečanega obsega dela ne bo smelo presegati 10 odstotkov števila zaposlenih za nedoločen čas pri delodajalcu, pri manjših delodajalcih bi iz razloga povečanega obsega dela lahko bil za določen čas zaposlen en delavec. Ne bo dovoljeno skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. V ta čas se bo všteval tudi čas, ko je delavec zaposlen prek agencije za posredovanje delavcev. Trimesečna ali krajša prekinitev ne bo pomenila prekinitve zaporednega sklepanja pogodb.
Predlog novele zakona o urejanju trga dela uvaja možnost začasnega ali občasnega dela za brezposelne, iskalce zaposlitve in upokojence. To delo bo omejeno na 60 ur na mesec, neto urna postavka ne bo smela biti nižja od 3,36 evra (preračun iz minimalne plače), delo bi se lahko opravljalo pri več delodajalcih hkrati, skupni neto dohodek na leto pa ne bi smel presegati 5040 evrov. Delo se bo opravljalo prek mesečne napotnice zavoda za zaposlovanje. Od prejemkov bodo delodajalci obračunavali posebno dajatev v višini 25 odstotkov, ki bo namenjena ukrepom aktivne politike zaposlovanja.
KOMENTARJI (1031)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.