Minister za zdravje: Podatkom o čakalnih dobah ni mogoče zaupati

Nasploh so bile razprave na današnjem posvetu, ki sta ga pripravila Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo, pod vtisom sredinega sporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da so se podatki o čakalnih dobah izkazali kot netočni. Podatki v aprilskem poročilu o številu čakajočih bolnikov so bili za 20.000 nižji od dejanskega števila čakajočih.

'Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake'

Tudi Aleš Šabeder je v izjavi za medije dejal, da so bili podatki o čakalnih dobah, ki so jih dobili v začetku aprila, "skoraj preveč optimistični", zato so od NIJZ zahtevali dodatna pojasnila. Sprva so po njegovih besedah dobili zagotovilo, da so podatki točni, nato pa je sredi maja prišlo obvestilo NIJZ, da podatki ne držijo in da so dejanske čakalne dobe daljše od podatkov v poročilu.

Kot je navedel, so na ministrstvu od izvajalcev dobili opozorilo, da NIJZ prepogosto spreminja metodologijo zbiranja podatkov o čakalnih dobah, kar pa vnaša zmedo. Po njegovih besedah zaenkrat še nimajo odgovora NIJZ, zakaj je bilo to potrebno. "Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake," je zagotovil in spomnil, da se problem beleženja čakalnih dob vleče že daljše obdobje.

"Pripravili smo sredstva za skrajševanje čakalnih dob, vendar bi bila njihova poraba v času, ko nimamo točnih podatkov, skrajno neodgovorna. Zaradi nezanesljivih podatkov tudi ni možna primerjava s preteklimi obdobji. Očitno imamo zmešnjavo, ki jo bomo morali v zelo kratkem času urediti," je dodal Šabeder in napovedal izvedbo revizije, ki naj bi tudi pokazala, kdo je za to odgovoren.

'Programe in vire širimo prav za področja, kjer so nedopustno dolge čakalne dobe'

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je v izjavi za medije poudaril pomen točnih podatkov, še posebej pri čakalnih dobah. Po njegovih besedah vse odločitve ZZZS temeljijo na podatkih: "Programe in vire širimo prav za področja, kjer so nedopustno dolge čakalne dobe, zato nas takšne nezanesljive podlage za odločanje vznemirjajo."

Dejal je, da ima ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev pravico zahtevati točne podatke, ne pa zgolj prositi zanje. Pozitivni učinek čakalnih dob vidi v tem, da silijo v racionalnejšo uporabo kapacitet, vendar po njegovih besedah ne sme biti nobenih kompromisov v škodo bolnikov, kot so predolge dolge čakalne dobe. Dodal je, da sicer ne pozna resnega zdravstvenega sistema, ki ne bi imel čakalnih dob.

Sušelj je tudi pojasnil, da na ZZZS že več mesecev dobivajo opozorila s terena, da podatki o čakalnih dobah niso dovolj zanesljivi, in da bi veljalo sistem e-naročanja temeljito preveriti.

'Čakalna doba sme biti tako dolga, da se bolniku med čakanjem zdravstveno stanje poslabša'

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je v nagovoru udeležencem današnjega posveta ocenil, da zgolj povečanje dotoka denarja v zdravstvo ne bo rešilo problema čakalnih dob. Po njegov mnenju so nujne korenite sistemske spremembe, ki bodo temeljile na posodobljeni zakonodaji. Da "horuk akcije", kot smo jim bili priča v preteklosti, niso pot do rešitve, je opozoril tudi Sušelj.

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš pa je v nagovoru dejal, da so čakalne dobe na nekaterih področjih nujno zlo, s katerim se soočajo tudi tuji zdravstveni sistemi, kar pa po njegovih besedah ni opravičilo za nedopustno dolge čakalne dobe: "Čakalna doba sme biti tako dolga, da se bolniku med čakanjem zdravstveno stanje poslabša."

Poredoš je izrazil prepričanje, da bi bilo slovensko zdravstvo z boljšo organizacijo in dodatnimi finančnimi viri sposobno odpraviti predolge čakalne dobe. Posebej ozko grlo pri reševanju tega problema pa vidi v pomanjkanju kadra. Po njegovih besedah bi zato veljalo pomisliti tudi na "sveže upokojence" med zdravniki, ki jim zakonodaja onemogoča, da bi kljub svojemu znanju in izkušnjam nadaljevali z delom.

Po oceni zdravstvenih zavodov dosledno upoštevanje zdravniških standardov in normativov z junijem ni mogoče

Se pa čakalne dobe lahko še podaljšajo. Vodstva vseh javnih zdravstvenih zavodov so namreč maja dobila obvestilo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, da od zdravnikov ne smejo terjati obremenitev, ki presegajo standarde in normative. Njihovo dosledno upoštevanje bi med drugim pomenilo, da bi sprejeli v povprečju 24 ambulantnih obiskov dnevno, administraciji pa bi tedensko namenili deset ur.

Fides je vodstva zavodov pozval, da delo organizirajo tako, da zaradi tega ne bo prišlo do težav pri delovnem procesu ali do tega, da bi bolniki zaman hodili k zdravniku.

Negativne posledice za zdravstveni sistem neizogibne

A v bolnišnicah opozarjajo, da bo to neuresničljiv projekt. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije na podlagi podatkov bolnišnic ugotavljajo, da bi imela implementacija standardov in normativov "izrazito negativne posledice". Prinesla bi namreč zmanjšan obseg realizacije programa, zaradi tega pa tudi izpad prihodkov in ogrožanje sanacije bolnišnic.

Zmanjšal bi se tudi obseg opravljenih zdravstvenih storitev, posledično pa bi se močno podaljšale čakalne dobe ter kritično poslabšala dostopnost do storitev, kar bi po oceni združenja ogrozilo zdravstveno oskrbo in zdravje državljanov.

Prav tako bi to pomenilo pomanjkanje zdravnikov in presežek ostalih zaposlenih. Ker na trgu dela ni zdravnikov specialistov, ki bi v skladu z normativi in standardi lahko realizirali pogodbeno dogovorjen program, bi bili izvajalci primorani odpuščati druge zdravstvene delavce in nezdravstveni kader.

Manjša dostopnost do zdravstvenih storitev bi lahko bila nevarna za bolnike

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so opozorili, da bi delo po normativih iz modre knjige z junijem lahko povzročilo nevarno stanje, v katerem bi kakšen potencialno ozdravljiv bolnik tudi umrl. Po oceni vodstva bi se njihove storitve zmanjšale za približno tretjino oziroma bi potrebovali 40 dodatnih zdravnikov specialistov.

V izolski bolnišnici pa bi potrebovali dodatnih 49 zdravnikov, izpad prihodka bi do konca leta znašal 18 milijonov evrov, so ocenili. Prav tako bi to pomenilo podaljšanje čakalnih dob, a je nemogoče napovedati za koliko, saj bi se podaljšale pri vseh izvajalcih in bi bilo prelivanje bolnikov neizogibno. So pa opozorili, da neposredna in popolna implementacija standardov sploh ni mogoča, saj za veliko strok niso definirani in dorečeni na nacionalnem nivoju.

Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so izpostavili, da modra knjiga ne pokriva vseh področij zdravniškega dela, predvsem manjka področje diagnostičnih in terapevtskih storitev. Zato so sami določili manjkajoče normative, razvili pa so tudi modele za normiranje in spremljanje dela zdravnikov, ki temeljijo na modri knjigi. V zadnjih štirih letih so tudi bistveno povečali število specialistov, a je bilo konec lanskega leta še vedno nezasedenih 89 tovrstnih mest.

Po oceni vodstva murskosoboške bolnišnice bi ob upoštevanju standardov beležili izpad prihodkov od dva do 10 odstotkov, potrebovali pa bi še 14 specialistov. Kot so navedli, bi imeli težave pri zagotavljanju vseh oblik zdravstvene oskrbe v bolnišnici.