VIDEO: Ministrica za delo predlaga: minimalna plača naj se dvigne na 638,42 evra neto

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak bo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oziroma 638,42 evra neto. Poleg inflacije je pri tem upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje.

Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta (v letu 2017 1,7 odstotka), lahko pa se tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Kot je v izjavi za medije danes v Ljubljani povedala ministrica, so pri pripravi tokratnega predloga gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko "smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast".

V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oziroma za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oziroma dva odstotka, je povedala in dodala, da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat.

"Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore," je dejala ministrica. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.

ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje "zanimivo in burno debato".

Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evra neto (trenutno 613,66 evra neto), tako imenovani bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra (trenutno 953,95 evra), s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke.

Kot so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu, se zaradi administrativno določene najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki v letu 2018 znaša 54 odstotkov povprečne plače v predpreteklem oziroma preteklem letu (855,72 evra), stroški delodajalcev ob 4,7-odstotnem dvigu bruto plače delavcev povišajo za 3,09 odstotka.

Ministrica je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače najvišji v državah, kjer socialni dialog najbolj peša. "Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni," je dejala. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.

Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.

Levica: Dvig ni zadosten

Na napovedan dvig minimalne plače so se že odzvali v Levici, kjer trdijo, da dvig ni zadosten in da bo minimalna plača še vedno prenizka, prav tako ostajajo določene anomalije.

"Letošnji dvig bi moral biti najmanj dobrih 10 evrov višji, saj se prispevki za socialno varnost plačujejo od višje zakonsko določene osnove: 855 bruto. Dvig na to raven bi se skoraj v celoti prenesel v neto prejemek delavca, strošek za delodajalce se ne bi dodatno povečal," so zapisali v izjavi za javnost.

"Odbor za delo Državnega zbora je ministrici Kopač Mrak naložil izdelavo nove formule, ki bi upoštevala tudi rast zaposlenosti in gospodarsko rast. Ministrica je obljubljala še mnogo višji dvig minimalne plače, ki bi pravičneje razdelil novo vrednost," so dodali in izzvali ministrico, češ da se z vlado bolj posvečajo kovanju dobička kapitala kot pa preživetju delavcev.

Zahtevali bodo takojšen dvig na 647 evrov neto in dvig minimalne plače na 700 evrov ter odpravo vseh anomalij do leta 2019.

"Ves mandat se v Levici zavzemamo za dostojno ter pravično definirano minimalno plačo - ne bomo odnehali, ne bomo se zadovoljivi z drobtinicami, dokler ne bo minimalna plača za vsaj 20 odstotkov presegala minimalnih življenjskih stroškov," je sporočil Luka Mesec.

Sindikati za večji dvig minimalne plače od predlaganega

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa menijo, da bi dvig moral biti višji. "Primeren dvig minimalne plače bi bil med petimi in šestimi odstotki," je ocene ZSSS povzela predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

"Glede na nizke odstotke usklajevanja minimalne plače v letih 2015 (0,2 odstotka), 2016 (0 odstotka) in 2017 (1,8 odstotka), je bila ocena ZSSS, da bi bil primeren dvig minimalne plače med 5 in 6 odstotki," je dejala Jerkičeva.

Če pa upoštevamo visoko gospodarsko rast, rast dobičkov in rast produktivnosti, bi bil povsem upravičen še višji dvig minimalne plače, je dodala. S tem soglašajo v Svizu, saj bi po njihovem mnenju dvig moral biti vsaj 6,2-odstoten, tako da bi minimalna plača dosegla 855 evrov bruto in se s tem dvignila nad prag revščine.

ZSSS se zavzema za prenovo plačnega modela, ki bi "zagotavljal osnovne plače v višini, ki odraža realno ceno dela," je spomnila Jerkičeva. V Svizu pa želijo spremembo zakona o minimalni plači, iz katere bi izločili vse dodatke, torej tudi dodatek na delovno dobo in na delovno uspešnost.

V konfederaciji sindikatov Pergam se bodo do predloga za dvig minimalne plače konkretno opredelili na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v petek, je povedal predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Je pa dejal, da bi kljub dejstvu, da predlagana uskladitev minimalne plače pomeni dvig le-te nad prag tveganja revščine, glede na okoliščine, ki se upoštevajo pri določitvi uskladitve minimalne plače, moral biti dvig višji in nikakor ne nižji od predlaganega odstotka uskladitve.

"Ob tem poudarjamo, da bi moral biti ob uskladitvi minimalne plače sprejet dogovor o pristopu k oblikovanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju oziroma o pristopu k pogajanjem o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, s katerim bi naslovili problematiko ravni plač v zasebnem sektorju zlasti v razmerju do najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah dejavnosti in v razmerju do minimalne plače," je dejal Počivavšek.

Na napovedan 4,7 odstotni dvig minimalne plače so se odzvali tudi v Delavski svetovalnici, ki pravijo, da so že pred dveme mesecema ministrici in nosilki zadnje raziskave o minimalnih življenjskih stroških Nadi Stropnik poslali javni poziv, v katerem so ju opozorili na nerazumljiv vnaprejšnji predlog zniževanja izračunanega zneska minimalnega osebnega dohodka. Med drugim tako opozarjajo, da je ministrstvo za dvig minimalne plače 'uporabilo' nižjo različico minimalnih življenjskih stroškov.