'Mi smo tisti, ki delamo takrat, ko vsi ostali dajejo izjave medijem'

V zdravniških vrstah niso le dobro plačani bogovi v belem, čeprav se zdi – sploh zdaj, ko so zdravniki stavkali – da se je v javnosti usidralo takšno mnenje. Je tudi zelo velika množica strokovnjakov na začetku kariere, ki se jim ne obeta niti približno tako ugodnih položajev in pogojev dela, kot jih imajo njihovi starejši kolegi.

To so mladi zdravniki, večina mlajših od 30 let, ki so, kot trdijo, vedno na voljo in oddelajo tiste ure, ki bi jih morali drugi. Poslali so nam odprto pismo, v katerem opozarjajo na svoj nič kaj rožnat vsakdan.

Čeprav oddelamo po 70 odstotkov ur, nimamo pravega glasu, so nadaljevali in opozorili so, da so že davno izstopili iz Fidesa, ki da je nanje pozabil.

Kaj pravijo v Fidesu? 

Tudi obtožbe, da je Fides nanje pozabil, je zavrnil. "S podpisom sporazuma se bodo takoj začela pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe, kjer se bo uredil status mladih zdravnikov, specializantov, specialistov in zobozdravnikov," je dejal. Kako? "V tem dogovoru smo se dogovorili, da je dolžnost delodajalcev, da zaposlijo vse zdravnike, ki bodo končali specializacijo," je odgovoril Kuštrin. Toda – kot nam je pojasnil – že zdaj velja, da je zdravnik po specializaciji obvezan skleniti pogodbo v regiji, za katero je specializiran, zaposliti pa ga je treba v 30 dneh.

Kaj jim je torej prinesel dogovor Fidesa z vlado? "Ker bo v naslednjih letih verjetno končalo specializacijo več kot tisoč mladih zdravnikov, smo se v nekaterih določbah obvezali, da bodo delodajalci predlagali tako nove specializacije kot nova delovna mesta in zaposlovali nove zdravnike," je pojasnil Kuštrin, ki je tudi prepričan, da avtorji pisma razmer ne poznajo.

Pretresljivo pismo: To smo mi, mladi zdravniki 

"To smo mi - mladi zdravniki.
Tisti, ki odhajamo na letne dopuste oktobra, da se pred nami zvrsti vsa specialistična elita (ne glede na to, ali imajo le-ti že otroke starejše od nas samih, mi pa morda male/šoloobvezne otroke).
Tisti, ki hodimo dežurat med dopustom (in imamo ta trenutek še polovico starega dopusta, ki bo propadel ... kot vsako leto).
Tisti, ki hodimo držat kljuke v operacijsko dvorano med uradnim poročnim potovanjem ( z argumentom "saj pa greste samo do Kopra").
Tisti, na katere vpije vsaka prenapeta inštrumentarka na ortopediji, ki je tja javno prišla z lobiranjem – znova in znova.
Tisti, ki jim taiste osebe odvzemajo osnovno zdravniško integriteto," so našteli nekaj stvari, ki jih morajo dan na dan, leto za letom požirati.

Ali sploh kdo izobražuje mlade zdravnike?

Ob tem se vprašamo, kakšna je prihodnost slovenskega zdravstva, če tisti, ki naj bi znanje predajali naprej, raje negujejo svoj vrtiček. Pa tudi, kdo bo delovne in nadarjene v Sloveniji izučene mlade zdravnike zadržal pri nas, ko pa si v tujini lahko obetajo bolj poštene delovne pogoje in višjo plačo. Pri nas, poudarjajo, ne morejo računati na napredovanja, niti na premestitve na druge oddelke. Požirati morajo vse, poudarjajo, medtem ko sankcij za druge ni. "So le za nas - v obliki dežurstev, ki jim ni konca. Praznikov, ki se vrstijo eden za drugim ..."

Zato trpi njihovo družinsko življenje, lastnih otrok pa tudi po več dni skupaj ne vidijo. "Zaradi nočnih ur in neštetih dežurstev smo se odtujili od naših partnerjev, a se jim ne moremo izogniti. Zaradi pritiskov starejših kolegov, ki na naša ramena nalagajo še dodatno breme, pa je nastal prepad z ostalimi sovrstniki. Zaradi pogodb, ki so sklenjene samo za čas specializacije in nam onemogočajo kredite, zapadamo v malodušje, saj si ne upamo več sanjati o stabilnosti. Zaradi vsakodnevnega zavedanja, da po koncu specializacije za nas službe verjetno ne bo, naši nasmehi bledijo. Kako si lahko potem ustvarimo življenje? Kako si lahko postavimo zdrave temelje?" se sprašujejo.

Razlog za skrb: otročička v roke dobi oseba, ki ni dovolj izučena

V odprtem pismu so se razpisali tudi o razmerah na pediatriji, kjer za naše najmlajše skrbijo študentje, pripravniki, specializanti – in to brez nadzora.

"Na pediatriji si pediater – ne glede na to, ali si pripravnik, ki je ravno včeraj dobil svojo diplomo, specializant fizikalne medicine, ki nima niti svojega stetoskopa, "družinc", ki je včeraj nastopil to pot, ali celo specializant nevrologije, interne, kirurg, ki z otroki v profesionalni karieri resnično ne boš delal. Tam si razporejen v urgentno ambulanto – in tam si. Polnopraven del tima. No, sam svoj tim. Seveda bo vodstvo na to odgovorilo "saj pa delajo pod nadzorom". A mi vemo, kako izgleda ta nadzor ... Specializant fizikalne medicine je nadzorni enemu študentu in enemu pripravniku; torej ko prinesejo malo štručko jo (če je sreča trojček, če nesreča en sam) pregledajo ... od drisk, do dihalnih stisk! Nadzornega takrat ni zraven. Pride (če pride) kasneje. Torej kje smo, da se specializantom drugih strok in pripravnikom na ramena polaga takšna odgovornost? Se je kdo vprašal, kako se počutimo MI? Kako težko staršem razložimo, da smo le specializanti stroke, ki nima pojma o pediatriji ali pa le pripravniki?" 

V UKC Ljubljana na ta očitek odgovarjajo, da pripravnik z diplomo medicinske fakultete in katerikoli specializant nepediatrične stroke, za katerega pričakujejo, da pozna osnove pediatrije, ker je opravil izpit iz pediatrije, interne medicine in infekcijskih bolezni, v sprejemni ambulanti pediatrije dela v dopoldanskem ali popoldanskem turnusu in vedno ob prisotnem mlajšem in starejšem specializantu pediatrije in specialistu pediatru.

V UKC Maribor pa odgovarjajo, da v urgentni ambulanti klinike za pediatrijo pomagajo specializanti, ki krožijo na kliniki vsaj en mesec. Imajo svojega mentorja, ki jim je na razpolago v vsakem trenutku in je odgovoren za nadzor in tudi razporejen na to delovno mesto kot nadzorni pediater, pravijo. Vsak, ki je končal medicino, je seveda ravno tako odgovoren za svoje delo, kjerkoli ga opravlja, v obsegu svojih pooblastil, dodajajo. Vsak od specializantov, ki pomagajo v dopoldanskem in popoldanskem času, je v povprečju v sprejemno ambulanto razpisan trikrat na mesec.

Razkošna izobraževanja v tujini rezervirana le za izbrance

Mladi zdravniki, ki se iz razumljivih razlogov pod pismo niso podpisali, ob tem poudarjajo, da jim je onemogočena osnovna pravica, s pomočjo katere bi zrasli v spoštovane zdravnike – pravica do izobraževanja. "Za nas ni izobraževanje to, da nas vržete v urgentno pediatrično ambulanto 'znajdi se'. Za nas ni nikoli denarja za kongrese, saj na njih vseskozi hodi ena in ista 'superiorna klientela, ki je na vseh teh izobraževanjih že bila (in letno vseeno ni toliko novosti), a so oddaljena mesta v Ameriki, Franciji, Angliji, celo Kostariki vabljiva. Mi v veliki večini še na simpozije ljubljanskih kolegov ne uspemo priti. Če pa že – pa s svojim dopustom in potnimi stroški," so ob tem omenili tudi rak rano slovenskega zdravstva – razkošna izobraževanja v tujini, ki se jih očitno udeležujejo vedno ene in iste osebe.