Motoristi največkrat umrejo zaradi hitrosti

Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 21.353 prometnih nesreč, medtem ko se jih je leta 2009 zgodilo 20.642, torej se je število prometnih nesreč povečalo za 3,6 odstotka. Število prometnih nesreč z udeležbo motoristov pa se je lani v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 10 odstotkov.

V prometnih nesrečah je lani umrlo 17 voznikov motornih koles (leta 2009 28) in šest voznikov koles z motorjem (v letu 2009 trije). V prometnih nesrečah se je hudo poškodovalo 211 (v letu 2009 pa 246) motoristov, lahko poškodovanih pa je bilo 679 (leto poprej 874) voznikov enoslednih motornih vozil.

Vsi umrli vozniki motornih koles so uporabljali zaščitno čelado, v prometnih nesrečah, kjer so se vozniki poškodovali, varnostne čelade ni uporabljajo 5,6 odstotka voznikov, v prometnih nesrečah brez poškodb pa čelade ni uporabljalo 2,9 odstotka voznikov.

Čelade ni uporabljal le eden od šestih voznikov koles z motorjem, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, poleg tega je ni uporabljalo 13,6 odstotka voznikov, ki so se lani poškodovali v prometnih nesrečah.

Največkrat je usodna hitrost

Po ugotovitvah Generalne policijske uprave so med vzroki za prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, najpogosteje neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje, nepravilen premik z vozilom ter nepravilno prehitevanje.

Povprečna koncentracija alkohola v krvi pri tistih voznikih motornih koles, ki so bili povzročitelji prometnih nesreč, je bila 1,39 grama alkohola na kilogram krvi, pri voznikih koles z motorjem pa 1,66 grama alkohola na kilogram krvi. Največ prometnih nesreč po ugotovitvah policije povzročijo vozniki enoslednih motornih vozil z enoletnim vozniškim stažem in tisti, ki imajo vozniški izpit 10 in 20 let.

Največ prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki motornih koles, se po podatkih policije zgodi v naseljih z uličnim sistemom, sledijo naselja brez uličnega sistema, regionalne ceste, glavne ceste, lokalne ceste, avtoceste, ceste, rezervirane za motorna vozila, in turistične ceste.

Vozniki koles z motorjem pa so bili v letu 2010 najpogosteje udeleženi v prometne nesreče v naseljih z uličnim sistemom, v naseljih brez uličnega sistema, na lokalnih cestah, regionalnih cestah in glavnih cestah.

Največ nesreč med vikendom

April, maj, junij, julij in avgust so tisti meseci, ko so vozniki enoslednih motornih vozil najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah; vozniki motornih koles se najpogosteje znajdejo v prometni nesreči ob sobotah in nedeljah, največ prometnih nesreč voznikov koles z motorjem pa je od ponedeljka do petka. 

Strokovnjaki policije za letošnje leto napovedujejo, da bo število mrtvih in poškodovanih voznikov motornih koles ostalo nestabilno. Kot nestabilen ocenjujejo tudi trg prodaje novih motornih koles. Predvidevajo, da se bo število prometnih nesreč in njihovih posledic v prihodnje povečevalo. Število voznikov enoslednih motornih vozil se bo namreč zaradi dejavnikov, povezanih z mobilnostjo, ekologijo in gospodarnostjo, povečevalo.