Motorji za gasilce krešejo iskre – bi res pomagali reševati življenja?

Motorji za gasilce da ali ne - burna razprava se vleče že vsaj desetletje. Gasilska zveza Slovenije naj bi testiranju in uporabi nasprotovala in vsa leta ponavlja, da operativno delovanje zahteva timsko delo gasilske enote. Mitja Vilar se na drugi strani z nekaj somišljeniki trudi motor spraviti vsaj v fazo preizkusa.

Inovator in podjetnik Mitja Vilar se že več let bori, da bi gasilske enote po Sloveniji na intervencijah začele uporabljati motorje. Trdi, da bi z njimi v primeru požara ali nesreče, še posebej na avtocestah, na kraj dogodka prispeli bistveno hitreje ter tako privarčevali dragocene minute. Po Vilarjevem mnenju bi na motor, ki sicer v svetu ni nikakršna novost, lahko namestili vsaj škarje za razrez in peno za gašenje, če že nič drugega. Gasilska zveza ter Uprava za zaščito in reševanje RS nimata posluha za njegove predloge, pravi Vilar in organizacijama očita, da "izuma" nočeta niti testirati.

Matjaž Klarič iz Gasilske zveze Slovenija pravi, da so Vilarjev predlog v preteklosti že obravnavali na sestanku, ki so se ga udeležili člani prostovoljnih in poklicnih gasilskih društev, pa tudi predstavniki Uprave za zaščito in reševanje ter Štaba za civilno zaščito. Že ves čas ponavljajo, da uporaba motorja za gasilske intervencije ni primerna. Operativno delovanje namreč zahteva timsko delo gasilske enote, ki za prihod na intervencijo potrebuje primerno vozilo, s katerim se lahko na kraj dogodka pripelje tako celotna gasilska enota kot tudi vsa oprema, potrebna za interveniranje. "Načela gasilske taktike zaradi varnosti in uspešnosti dela gasilcev določajo nastop gasilcev na intervenciji najmanj v gasilski skupini, ki šteje vsaj tri gasilce, kar je opredeljeno tudi v Pravilih gasilske službe (Uradni list RS, št. 52/10)," razlaga Klarič in dodaja: "Čas prihoda gasilcev na intervencijo je odvisen od prometnih razmer, ki so ob nastanku prometne nesreče zelo različne, zato te čase poskušamo čim bolj skrajšati z operativnim in alarmnim načrtom, v katerega so vključene različne gasilske enote, ki delujejo v bližini kraja nesreče in lahko na intervencijo pridejo iz več smeri ter se tako izogibajo nastalim prometnim zamaškom."

Motor

Motorji za gasilce krešejo mnenja. Večina gasilcev je kljub vsemu proti njihovi uporabi. (Foto: Mitja Vilar)

Prihod zgolj enega gasilca na intervencijo bi pomenil nedopustno izpostavljanje nevarnosti. En sam operativec nikakor ne more uspešno delovati in s tem ogroža najprej lastno varnost, pa tudi varnost udeležencev v nesreči, opozarjajajo številni poklicni ter prostovoljni gasilci. "Reševanje v prometnih nesrečah zahteva usklajeno delovanje večih gasilcev, ki v skupinah opravljajo pomembne in zahtevne naloge zavarovanja kraja nesreče, postavitev požarnega varovanja in samega reševanja potnikov iz poškodovanih vozil. Teh nalog en sam gasilec ne more opravljati, še posebej pa to velja v nesrečah, povezanih s predori, ki zaradi svoje specifičnosti in nevarnosti zahtevajo še posebne varnostne ukrepe in usklajeno delo večih gasilskih enot," v imenu Gasilske zveze Slovenije pojasnjuje Matjaž Klarič.

Mitja Vilar na drugi strani trdi, da hierarhični sistem, v katerega so vpeti gasilci, ne dopušča uvajanja novih pridobitev in kategorično vztraja pri obstoječih rešitvah. Morda bo gordijski vozel pomagala presekati Gasilsko-reševalna služba v Kranju. Matej Kejžar, poveljnik kranjske gasilske operative, nam je namreč dejal, da osebno zagovarja testiranje motorja za gasilce. Vsaka nova stvar, pravi, zahteva določen čas, da se bodisi s pozitivnimi rezultati prepriča tiste, ki so proti, bodisi dokaže, da je zadeva neuporabna. "Problem v Sloveniji je v pravilih operativne gasilske službe, ki predpisujejo določeno število gasilcev za določena posredovanja. A če gledam iz čisto vsakdanjega življenja, je pri nesreči treba pomagati na vsak način in motorist bi bil na mestu nesreče prej kot ostala gasilska mehanizacija. S svojimi osnovnimi ukrepi, z opremo, ki bi jo imel na motorju in z osebno varovalno opremo, bi bil pomemben dejavnik pri zagotavljanju hitrejše pomoči," pravi Kejžar.

Motor

Gasilska zveza Slovenije motorjev noče in ponavlja, da uporaba za gasilske intervencije ni primerna. (Foto: Mitja Vilar)

Gasilci motoristi precej bolj ogroženi na cestah

Kejžar ob tem izpostavlja izredno pomemben dejavnik, namreč visoko stopnjo ogroženosti gasilca motorista. Ta bi bil namreč precej bolj neopazen na cestišču in posledično izpostavljen nesreči. "Ne upam si predstavljati, da bi se na testiranju ali kasneje pri uporabi motorja zgodila nesreča in bi moral družini ponesrečenega gasilca sporočiti slabo novico."

Vilarjeve očitke, da v tujini motorje že uporabljajo in to uspešno, je Matjaž Klarič z Gasilske zveze Slovenija zavrnil. V primerljivih tujih gasilskih organizacijah motornih koles ne uporabljajo za gašenje in reševanje v primeru požarov in drugih nesreč, saj "z njimi namreč ne morejo zagotoviti osnovnih operativnih taktičnih zahtev za varno izvajanje gasilskih nalog." Kejžar nam je na drugi strani naštel kar nekaj dobrih praks iz tujine: "Hrvati uporabljajo motorista na avtocesti in najbrž ne bi šli v tako stvar, če ne bi pred tem izvedli testiranj in se odločili na podlagi pozitivnih primerov iz tujine. Grčija uporablja motorje za oceno na terenu, Luksemburg pa motorista za večje prireditve, za spremljanje športnih prireditev, koncertov in sejmov. V Belgiji se je motor zaradi lažjega manevriranja izkazal za koristnega v urbanih središčih, ob prometnih konicah in na avtocestah, pa tudi za preventivne oblike dejavnosti."

Na drugi strani so na Dunaju imeli gasilca motorista vse dokler ni prišlo do nesreče, v kateri se je eden od udeležencev smrtno ponesrečil, uporabo motorjev so potem ukinili, je razložil Kejžar. Morda je ravno to vzrok, da je večina gasilcev proti uporabi motorjev. A pri vsaki stvari v življenju je tako, da dokler je ne preizkusimo, ne prepoznamo njenih dobrih in slabih plati, zaključuje Matej Kejžar.

Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte. (Dars)

 V razmislek ...

O motorjih najbrž sploh ne bi bilo potrebno razglabljati, če bi se na avtocesti pa tudi drugod vsi vozniki znali pravilno razvrstiti in tako omogočili vsem gasilskim in reševalnim vozilom prost dostop (tudi do predora). S pravilno razvrstitvijo vozil ob zastoju na avtocesti namreč povečamo možnost preživetja poškodovancev tudi do 40 odstotkov, opozarjajo na spletni strani Darsa: "Razvrstitev vozil v primeru prometne nesreče na avtocesti pomembno vpliva na reševanje poškodovanih, zato ob vsakem zastoju upoštevajte pravilo o razvrščanju vozil."

Na drugi strani je pereče vprašanje tudi, kdo bi oz. bo prevzel odgovornost v primeru kakršne koli nezgode pri testiranju ali kasneje pri uporabi motorjev. 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 32
Mitja Vilar 23.12.2016 12:35:48
Zgodba testiranja gasilskega enaka reševalnemu. Zdr. min z laganjem blokiralo 9 let, sedaj dela Mb 16 let, LJ in oblala 13. Hidr. pogon na motorju gasilcu v max. 30 sek po dostpu omogoča upr. pene /v guglu se to najde pod greece firexpress/ ali pa škarij, s katerimi režeš stebre streho po 10 sek vsakega. V praksi nikoli en motor. dva gasilca na dveh+deljena oprema, lahko do 140 litrov tek. za peno+čpalki. Namen test. mot. pa ni gašenje amapk reševanje. Iz zmečkanih vozi, prost. kjer dihanje ni mogoče,. vode. Iz gozda, nesreč traktorjev, kjer vozila nimajo dostopa. Za dostop v predore seveda še dodoatna oprema. najpogosteje napisan stavek, ki ga vrh gasilske četudi je v latinici, ne razume je, da je namen testiranja primarno pomoč ljudem v omenjenih priemerih, kejr reševalci ali ekupe reanimobilov nimajo ne opreme ne možnosti in čakajo na dostop gasilcev. Razlogi blokade reš. motorjev identično abotni gasilskemu. IN to je, da pozimi ne more delati ter da ponesrečenca ne more odpeljati. Danes pa se nasprotiki uvedbe slikajo z motorji vedno razen kadar ne delajo fotk za osebne dokumente.
Več komentarjev