Mramor novih davkov ni napovedal, načrtuje le davek na nepremičnine

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je predstavitev kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja ocenil za ustrezno. Za tak sklep je glasovalo 14 poslancev, proti jih je bilo šest. Mramor se tako po desetih letih vrača na finančno ministrstvo, ki ga je dve leti že vodil v času vlade Antona Ropa.

Mramor vidi priložnost za izhod iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvo. Prva prioriteta v teh zapletenih razmerah bi namreč morala biti ekonomska osamosvojitev, kar pa lahko dosežemo le s konkurenčnim gospodarstvom, je dejal v uvodni predstavitvi vizije svojega dela na položaju finančnega ministra. Razmere so po njegovih besedah resne. Manevrskega prostora za razna politična preigravanja in blokade ni, je opozoril Mramor.

Ko spravimo javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, se mora namreč začeti zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP. Torej moramo zmanjševati javne izdatke, namesto da bi jih povečevali in imeli stimulativno fiskalno politiko, je pojasnil.

Kot najpomembnejša vira povečanja javnofinančnih prihodkov je izpostavil bolj učinkovito delovanje finančne uprave in gospodarsko rast. Prihranke pa vidi predvsem v zmanjšanju neracionalnega trošenja. Novih davkov ni napovedal, načrtuje le davek na nepremičnine, ki pa naj ne bil višji od zdajšnjih treh dajatev na tem področju.

Ključna so makroekonomska ravnovesja

Opozoril je tudi na - kot je dejal - obdavčitev najbolj pridnih: "Smo nekonkurenčni na tem področju, mladi nam uhajajo ven." Od enega milijona zavezancev za dohodnino, jih zgolj 300.000 plača 72,5 odstotka dohodnine, je pojasnil, kaj je mislil z izrazom 'najbolj pridni'. A tako visoka obdavčitev je možna le v zaprtih okoljih, kjer ti ljudje ne uhajajo v tujino, pri nas pa ne, je opozoril.

Da bi lahko gospodarstvo raslo in bi imeli visoko zaposlenost, so po Mramorjevih besedah ključna makroekonomska ravnovesja. Vendar pa je Slovenija že drugo leto v procesu srednjeročnih makroekonomskih neravnovesij, je spomnil ter kot najbolj problematična neravnovesja izpostavil tista, ki se nanašajo na javne finance, finančni trg in trg dela.

Da bi banke spet kreditirale podjetja, morajo biti ta kreditno sposobna, za to pa potrebujemo finančno prestrukturiranje podjetij, je orisal Mramor. Problem je tudi v tem, da banka, ki je prekapitalizirana, nima nobenega motiva po ustvarjanju ustreznih donosov.

Ali bo potreben rebalans letošnjega proračuna, Mramor še ne želi napovedovati. Treba je počakati na najnovejše ocene, je pojasnil. Ima pa Slovenija le še mesec časa za pripravo predloga proračuna za leto 2015. Napovedal je tudi pripravo zakona o fiskalnem pravilu.

Petrovič: Treba je premakniti voz gospodarstva

Pred odborom za gospodarstvo se je dopoldan predstavil kandidat za gospodarskega ministra Jožef Petrovič, ki je uvodoma dejal, da je bila odločitev, da se pridruži vladi zelo težka, saj se je pred slabe pol leta posvetil novemu življenjskemu projektu - prestrukturiranju podjetja Unichem z Vrhnike. Opozoril je, da je za vzpostavitev zdravega poslovnega okolja nujno treba premagati ovire in premakni voz, ki je potreben za zagon slovenskega gospodarstva.

Dejal je, da ima veliko izkušenj, ki jih bo vključil v svoj program. Kot je dejal, nima akademskega naslova, kar mu lahko kdo šteje v minus, ima pa veliko izkušenj, saj je za njim kar 30 let delovnih izkušenj. "Izklesale so me izkušnje domačega in tujega trga," je dejal Petrovič in poudaril, da se zave, da je nujno potrebno dvigniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter okrepiti zdrava jedra podjetij. "Če ne bo proizvodnje, ne bo kruha," je bil jasen Petrovič in opozoril, da je potrebno zmanjšati birokratizacijo. Navedel je primer svojega podjetja, ki izvaža produkte v Anglijo in dejal, da je – kljub zahtevni birokratizaciji – uspel zadeve urediti zelo kmalu, saj je bilo tudi poslovnemu partnerju v Angliji v interesu, da se zadeve hitro uredijo.

Poudaril je, da v gospodarstvu ni ne levih ne desnih. "Delati moramo z ljudmi različnih znanj, prepričanj, a vsi imamo isti cilj - da 15. v mesecu zagotovimo plačo in sredstva za vse ostale prispevke," je dejal Petrovič.

Izpostavil je številne šibke točke gospodarstva, med katerimi je nanizal problem nekonkurenčnosti, visoke obremenitve dela, padec kvalitete vodenja podjetij, premalo inovativnosti ter šibko povezavo univerzitetnega znanja in znanosti z gospodarstvom. Opozoril je še na, po njegovem mnenju, pretirano reguliranje poslovanja podjetij.

Okrepiti bi morali zavest za izboljšanje plačilne discipline, tudi države, je menil kandidat. Sicer pa mu je glede izboljševanja področja sive ekonomije žal, da "smo v preteklosti pomešali sosedsko pomoč in sivo ekonomijo". "Če bi bili ti ukrepi že sprejeti, bi bilo več zaposlenih, več pobranih davkov," je zatrdil in spomnil na "uspešno zgodbo v sosednji Hrvaški".

Poleg slabosti, ki jim je trenutno priča slovensko gospodarstvo, je navedel tudi številne prednosti, med katerimi je navedel geostrateški položaj Slovenije, številni naravni viri, dobra izobrazbena struktura ter dobri poslovni odnosi, ki jih imajo slovenska podjetja s tujimi vlagatelji. Med ukrepi, ki jih je treba v državi po njegovem sprejeti, je naštel ukrepe za sistemsko razdolževanje, spodbujanje izvoza, zajezitev sive ekonomije, premik v krepitvi socialnega partnerstva vseh deležnikov, znižanje obremenitve dela, zmanjševanje okolju škodljivih subvencij, povečanje nadzora nad subvencijami ter nad Slovenskim državnim holdingom in slabo banko ter pri njiju razmisliti o uvedbi individualne odgovornosti.

Predlaga povratne subvencije

Poleg subvencij je Petrovič omenil tudi povratne subvencije, ki pa so 'zbodle' Janija Möderndorferja, ki je opozoril, da so povratne subvencije pravzaprav kredit. Petrovič mu odgovarja, da so bile subvencije do sedaj podeljene neselektivno. "Sam osebno subvencij v celoti ne črtam, sem pa bolj pristaš tega, da se subvencije spremenijo v povratne subvencije," je dejal Petrovič in poudaril, da je prav, da ko splavaš, pomagaš drugim.

Po dolgi razpravi, ki je trajala skoraj dve uri, je odbor opravil glasovanje in z 10 glasovi za ter 5 proti sprejel mnenje, da je bila Petrovičeva predstavitev ustrezna.

PREBERITE ŠE: V DZ so potekala še zaslišanja štirih ministrskih kandidatov.