Vlada poskuša z rebalansom za leto 2015, ki naj bi ga DZ sprejel konec februarja, po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja podpreti gospodarstvo, ki je ravno začelo dobro rasti, ter mu ne povzročati dodatnih šokov. Ob tem se Mramor čudi nasprotovanju spremembam pri okoljskih taksah, saj vlada predlaga znižanje obremenitve.
V skladu z izhodišči za pripravo rebalansa proračuna za leto 2015, ki jih je v ponedeljek sprejela vlada, bodo izdatki proračuna določeni v maksimalni višini 9,85 milijarde evrov, kar je 30 milijonov evrov več kot letos. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,35 milijarde evrov.
V državno blagajno se bo prihodnje leto steklo 8,5 milijarde evrov, kar je 100 milijonov evrov manj kot letos, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Mramor. Nižja številka je posledica nižjih nedavčnih prihodkov, denimo od koncesij ter dividend in obresti, medtem ko bodo nekateri davčni prihodki višji kot letos.
Na račun dohodnine 100 milijonov evrov več v proračunu
Več pobranih davkov si Mramor med drugim obeta na račun bolj učinkovitega davčnega nadzora in uvedbe davčnih blagajn predvidoma s 1. septembrom. Od dohodnine - tudi na račun ohranitve najvišjega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo - se bo v proračun steklo 100 milijonov evrov več kot letos, od obdavčitve podjetij 30 milijonov evrov več in od davka na dodano vrednost 70 milijonov evrov več.
DZ je proračun za leto 2015 sprejel že konec lanskega leta, ko je primanjkljaj določil pri 859 milijonih evrov oz. 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). A že ob prevzemu mandata v letošnjem oktobru je Mramor ugotovil, da proračunu grozijo nekateri nenapovedani stroški, zaradi katerih bi se lahko primanjkljaj prihodnje leto povzpel do pet odstotkov BDP.
Medtem ko smo z rebalansom za leto 2014 še lahko uveljavili nekaj višji primanjkljaj, kot ga dopušča Evropska komisija, pa ta v letu 2015 ne bo smel preseči treh odstotkov BDP, je opozoril Mramor. Zato je država pohitela z nadaljnjo sanacijo bank ter dokapitalizirala Abanko in Banko Celje, pripoznala je tudi obveznost v zvezi s hranilnimi vlogami varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, čeprav je to dolžna storiti šele sredi januarja 2015. "Teh enkratnih učinkov v letu 2015 ne bo in imamo popolnoma čisto situacijo," je poudaril Mramor.
Znižanje odhodkov na račun racionalizacije v javnem sektorju
Na strani prihodkov je vlada že sprejela nekatere ukrepe, med prizadevanji za znižanje odhodkov pa je Mramor izpostavil racionalizacijo v javnem sektorju tam, kjer se ne prizadene osnovne dejavnosti. Sem sodijo centralizacija javnih naročil, vzpostavitev oblaka v državni informatiki, centralizacija upravljanja javnega premoženja, znižanje stroškov vročanja v upravnem postopku, zmanjšanje stroškov dela v javnem sektorju, spremembo vira financiranja regresa za upokojence,...
Naštel je še nekatere druge prihranke, med njimi spremembo nepovratnih subvencij v povratna sredstva ali pa odvzem dodatka za radioaktivno sevanje ljudem, ki temu sploh niso izpostavljeni. Vlada načrtuje tudi zmanjšanje povprečnine za občine, pogajanja pa še potekajo, je še povedal Mramor.
Vlada namerava predlog rebalansa sprejeti 30. januarja, potrditev v DZ pa Mramor pričakuje konec februarja.
A to niso vsi načrtovani ukrepi
V letu 2015 se zdi Mramorju ključno, da Slovenija sprejme zakon o fiskalnem pravilu, s katerim se bo določilo načelo srednjeročne uravnoteženosti tako za državni proračun kot ostale javne blagajne. Vlada je predlog zakona že poslala v DZ in Mramor pričakuje, da bi lahko ravnovesje v javnih financah dosegli v letu 2019.
Leta 2015 naj bi zaživel tudi sklad za reševanje bank v težavah, potem ko je DZ že sprejel ustrezen zakon. S tem bo odpadla potreba po dokapitalizacijah iz javnih sredstev, je bil zadovoljen minister.
Vlada poskuša z rebalansom podpreti gospodarstvo, kar lahko po Mramorjevih besedah v največji meri stori s povečanjem obsega investicij. Praktično povsod drugod se sredstva zmanjšujejo, je povedal.
Ob tem je ugotovil, da so trendi v gospodarstvu zelo pozitivni. Zaposlenost se povečuje, število brezposelnih pada, plače rastejo. Višja od napovedanih dve odstotkov bo tudi letošnja gospodarska rast, po Mramorjevih besedah bi lahko segla do 2,5 odstotka. "Vodili bomo tako ekonomsko politiko, ki bo brez dodatnih šokov te trende podprla," je zagotovil.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.