Ministrstvo za finance je po besedah ministra Dušana Mramorja v letu, odkar ga vodi, nadaljevalo pot, ki jo je zastavila prejšnja vlada s pomočjo EU. Nadaljevalo bo prizadevanja za javnofinančno konsolidacijo in prestrukturiranje gospodarstva. "Doseženi rezultati so dobri, a to ne pomeni, da si lahko oddahnemo," je dejal Mramor.
Mramor je povzel dobre makroekonomske kazalce, ki jih država dosega v zadnjem času. Med njimi je izpostavil izboljševanje razmer na trgu dela in rast bruto domačega proizvoda (BDP). "Ljudje dobivajo službe. Tisti, ki so dobili službo, so bili predvsem mladi, kar je bil tudi naš cilj," je orisal.
Kot razloga, da se je to zgodilo, je označil povrnitev tujega in domačega zaupanja v državo in gospodarstvo. "Dobri obeti pa niso samoumevni. Obstaja vrsta zunanjih tveganj, kot so begunska problematika, Kitajska, nestabilna Grčija, Ukrajina, Rusija, ki lahko vplivajo na stanje zadolževanja države," je dejal.
"Največje tveganje pa je naše notranje in to je, če bi prevladalo prepričanje, da pri teh razmerah ni treba več varčevati in gremo lahko na raven potrošnje iz leta 2008. Opozarjam, da je današnji obseg BDP, ki ga lahko potrošimo doma v primerjavi z letom 2008, za 15 odstotnih točk nižji," je na današnji novinarski konferenci o letnih dosežkih ministrstva izpostavil Mramor.
Med tveganji je izpostavil še visok delež slabih kreditov v bančnem sistemu, zunanja tveganja pa je izpostavil v luči visokega zadolževanja, ki ga država potrebuje na leto. "Zavedati se moramo, da na leto potrebujemo štiri milijarde evrov, tri za refinanciranje dolga in približno milijardo za pokrivanje primanjkljaja." A ta naj bi se prihodnje leto že zmanjšal pod milijardo, tako da bi bilo zadolževanja za okoli 400 milijonov evrov manj kot letos.
Minister je glede javnofinančne konsolidacije poudaril, da moramo odpraviti strukturni primanjkljaj, bolj jasno opredeliti prednostna področja v javni porabi ter izboljšati kakovost javnih investicij. V procesu finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetij bodo skušali vzpostaviti namensko družbo za upravljanje terjatev za mala in srednja podjetja v zasebni lasti.
Obeta se vrsta sprememb na področju javnih dajatev. "Davčni sistem mora biti, da je učinkovit in transparenten, tak s čim manj olajšavami," je dejal. Tako načrtujejo spremembe v smeri razbremenitve dela in tistih najbolj obdavčenih, prečesati nameravajo preštevilne olajšave. Po njegovih besedah intenzivno delajo na področju obdavčitve nepremičnin, tako da bi zakon začel veljati leta 2017.
O stanju javnih financ je povedal, da so "z velikimi težavami uspeli omejiti primanjkljaj". Letos z rebalansom ciljajo na takšnega pod tremi odstotki in temu, da bi to dosegli po njegovih besedah "kaže zelo dobro". To je bil tudi en njegovih glavnih ciljev, ki si ga je zadal na začetku tokratne ministrske poti - da Slovenija doseže ekonomsko suverenost. "Dobršno mero smo dobili nazaj, če nam uspe 2,9-odstotni primanjkljaj letos, bomo izšli še iz enega postopka pred Evropsko komisije," je povzel.
Zato je izrazil upanje, da bodo s sindikati javnega sektorja dosegli dogovor, kako in v kolikšni meri odpraviti ukrepe, ki jih je država sprejela v času krize. Tu se bo treba odločiti, ali povečevati prihodke oz. plače ali dati priložnost novim zaposlitvam, predvsem mladih, je orisal.
Glede privatizacije Slovenski državni holding pripravlja letni načrt, v katerem bo predlagal, katera podjetja iz portfeljskega seznama strategije upravljanja državnega premoženja bodo šla v postopke prodaje. To velja tudi za usodo Telekoma Slovenije, katerega prodaja je nedavno padla v vodo in je v ospredju zanimanja večjega dela javnosti.
Mramor je napovedal še spremembo na področju prestrukturiranja slabih terjatev z državnih bank, s katerim upravlja državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Po predlogu novele zakona, ki jo čaka obravnava v DZ, se bo cilj DUTB zamenjal. Od prvotnega, da naj čim hitreje proda nanjo prenesene terjatve do podjetij, bo sedaj cilj, da poskrbi za čimbolj hitro in uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij, ki so prešla pod njegovo okrilje.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.