Plezajo povsod, po spalnici, kuhinji, kopalnici ... Kako pa ste vi odgnali faraonke?

"Poskusili smo vse, kruh v hladilniku, prazni kuhinjski pulti, hrana v neprodušno zaprtih posodah, a kljub temu plezajo povsod, po spalnici, kuhinji, kopalnici, najbolj sem se zgrozila, ko sem jih našla med otroškimi oblekami in plenicami," je zapisala naša bralka, ki živi v stanovanjskem bloku v Ljubljani. V mislih ima mravlje, imenovane faraonke. "Te male žuželke, velike 2 do 3 milimetre, so prava nadloga in nam vsakodnevno grenijo življenje," je še dodala bralka, ki se sprašuje, kako naj se jih znebi, saj pridejo na plano in so še posebej nadležne, ko se začne zima. 

Da so faraonske mravlje oziroma Monomorium pharaonis pereč problem predvsem v zimskih mesecih, potrdi Štefan Pintarič z Inštituta za higieno okolja in živali z etologijo na Veterinarski fakulteti. S tovrstno težavo se ne soočajo le prebivalci Ljubljane, temveč se pojavljajo tudi v drugih mestih po Sloveniji, poudarja. Kot pojasni, so faraonke insekti, ki živijo v kolonijah, ki štejejo 30.000 mravelj in več. Ko začnejo temperature padati, iščejo zavetje v zaprtih ogrevanih prostorih, kjer gnezdijo. V gnezdu je poleg peščice samcev in delavk več kraljic, do 200, ki skrbijo za zarod. V približno šestih do sedmih tednih se iz jajčeca razvije spolno odrasli insekt, pravi Pintarič. Na evropska tla so najverjetneje prišle z gradbenim materialom. Glavni razlog prisotnosti in širjenja faraonk v urbanih naseljih pa so toplovodi, torej sanitarna voda in ogrevanje, doda.

Tudi Igor Horvat z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravi, da so mravlje faraonke odvisne od ogrevanih prostorov, gnezda pa se nahajajo blizu grelnih teles. Horvat opaža, da so problem bloki, ki so naknadno postavljali toplotno izolacijo. Za izolacijo imajo namreč mravlje idealne pogoje, da si ustvarijo gnezda, saj je povsod kakšna špranja, kjer lahko pridejo notri, pojasnjuje. Dodaja pa še, da so v blokih problematična tudi prazna stanovanja, kjer se lahko mravlje v miru naselijo.

Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi, da so njihova gnezda na nedostopnih mestih, recimo v zidovih, talnem parketu, razpokah, špranjah in v pohištvu. Pintarič pojasnjuje, da jih privlači vlaga, toplota in hrana. Hitreje se torej pojavijo v okoljih, kjer je večja verjetnost, da bodo prisotni ostanki hrane, to so domovi za ostarele, vrtci, bolnišnice. Horvat pravi, da imajo rade beljakovinsko hrano, jedo meso in tudi kri. Ob tem Pintarič doda, da poseben problem lahko predstavljajo razmere v bolnišnicah in domovih starejših občanov, saj jih privlačijo tudi rane ljudi, zato se lahko znajdejo tudi pod prevezami ran.

Za uspešen boj proti faraonkam nujna dezinsekcija celotnega bloka

Če hočemo biti uspešni v boju s faraonskimi mravljami, je zelo pomembno, da se dezinsekcija opravi v celotnem objektu ali naselju, poudarja Pintarič. Pomembno je, da je insekticid v obliki mikrokapsul, da ga insekti odnesejo v gnezda. Na ta način je uporabljeno sredstvo bolj učinkovito, saj se v posameznem stanovanju lahko pojavi nekaj sto mravelj, v gnezdu pa jih je na desettisoče, pojasnjuje. 

Horvat pojasnjuje, da v Enoti za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Ljubljani, ki spada pod Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, v zadnjih letih faraonke zatirajo predvsem s postavljanjem insekticidnih vab. Mravlje delavke vsebino vabe odnesejo v gnezda do matice, ki povzroči motnjo v razvoju ličink. Horvat pravi, da za uspešen boj proti faraonkam priporočajo, da se v enem stanovanju nastavi 4 do 6 vab, kar je odvisno od velikosti stanovanja, konfiguracije prostorov in infestacije mravelj. To recimo pomeni dve vabi v kuhinjo, dve vabi v kopalnico in v druge prostore, kjer se mravlje pojavljajo. Pravi, da je ta način kar učinkovit, saj so zabeležili le malo reklamacij.

Se kljub dezinsekciji faraonke vrnejo?

Pintarič pravi, da uspešno opravljena dezinsekcija še ni zagotovilo, da se faraonke ne bodo spet naselile. A kljub temu poudarja, da je izredno pomembno, da se za dezinsekcijo odločijo vsa gospodinjstva, saj le na ta način lahko uničijo gnezdišče mravelj. 

Horvat pravi, da je po njihovih izkušnjah dezinsekcija z insekticidnimi vabami rešitev vsaj za eno leto. Vse je odvisno od tega, v kolikšni meri so stanovalci pripravljeni, da se dezinsekcija izvede. Kadar se dezinsekcija izvede le v določenem delu bloka, se mravlje lahko pojavijo na drugem koncu, pojasnjuje.

Tudi Horvat poudarja, da je pomembno, da so vabe razpršene po celotnem objektu, saj ne vedo, kje se nahajajo gnezda. Ko stanovalci niso za to, da se dezinsekcija izvede pri večini, tudi uspeh ni zagotovljen. Opažajo pa tudi, da se nekateri sramujejo mravelj, zato ne pristanejo na dezinsekcijo. Prepričan pa je, da imajo pomembno vlogo pri prepričevanju stanovalcev, da se odločijo za dezinsekcijo upravljalci objektov.

Kaj pa se zgodi, če faraonke zaužijemo? So zdravju škodljive?

Pintarič pravi, da faraonske mravlje lahko zaidejo v hrano in če smo nepazljivi jih lahko tudi zaužijemo. Insekti lahko prenašajo veliko število mikroorganizmov. Teh je lahko v prebavilih insekta 20 milijonov, na površini insekta okrog 5 milijonov. Od teh so redkejši tisti, ki so našemu zdravju nevarnejši. Ker faraonske mravlje pomotoma vnesemo v naše telo s hrano, je ena od pomembnih zaščit želodčna kislina, ki pobije večino mikroorganizmov. Bolj problematični so lahko primeri, ko faraonke zaidejo pod preveze, ki ščitijo rane bolnikov, npr. odprte rane bolnikov z diabetesom, pooperativne rane, … V teh primerih je potrebno preveze dodatno zaščititi, pojasnjuje. Pintarič bi posebej v objektih, kjer so se faraonke že pojavljale, priporočal, da se opravi preventivna dezinsekcija.

Vprašanje, ali so faraonke lahko zdravju škodljive, če jih zaužijemo, smo naslovili tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Eva Gril z omenjenega inštituta pravi, da so lahko tudi nevarne, ker prenašajo mikroorganizme, povzročitelje nalezljivih bolezni. Prenašajo tako Gram pozitivne kot negativne mikrobe, na primer mikrobe, ki jih najdemo na koži (stafilokoki), v črevesju (bakterija E.coli), salmonelo, tudi listerijo, …

Predstavljajo dejavnik tveganja za širjenje bolnišničnih okužb, verjetno pa tudi okužb v domačem okolju. Ob tem pa Grilova poudarja, da če jih pomotoma zaužijemo, je tveganje za okužbo zanemarljivo, čeprav je to težko oceniti, saj je odvisno od številnih dejavnikov, recimo od števila in vrste mikrobov, ki jih prenašajo, dodaja. 

Dezinskecija ni nevarna za stanovalce

Na vprašanje, ali je dezinsekcija varna za stanovalce, Horvat pravi, da je popolnoma varna. Snov, ki je v obliki rjavega grobega prahu, je v prozorni plastični embalaži, ki se ji pred postavitvijo odstrani vrh, hkrati pa se sprosti odprtina, ki je namenjena mravljam. Po postavitvi se število mravelj poveča, to je zaradi privlačnosti vab. Vaba deluje tako, da povzroči motnjo v razvoju ličink in pravi učinek vabe je viden po približno treh tednih, pojasnjuje naš sogovornik.

Imate tudi vi izkušnjo s faraonkami? Ste jih uspešno zatrli?

Na spletu se pojavljajo številne razprave in nasveti o tem, kako se znebiti faraonk, če okupirajo bivalni prostor. Nekateri pravijo, da so uporabili naravna sredstva, kot sta cimet in pecilni prašek. Kakšna pa je vaša izkušnja? V komentarjih jo lahko delite z nami.