VIDEO: V Mirišču presrečni, v Brezovici bi si želeli bolj življenjske rešitve, razočaranje zaradi Trdinovega vrha

"To je pozitivno, drugače pa so občutki mešani, na eni strani veselje, da Mirišče ostaja tukaj, po drugi strani pa smo več pričakovali glede visokovodnih nasipov, ki so praktično ostali na hrvaškem ozemlju. Pri tem so se začeli problemi, upam pa, da se ne bodo nadaljevali, kajti težko je verjeti, da bodo z veliko vnemo s svojimi proračunskimi sredstvi Hrvati vzdrževali nasipe, tu pričakujemo razum in angažiranje slovenske vlade, da bo to naša odgovornost," je povedal župan občine Lendava Anton Balažek.

Tudi podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš je z odločitvijo zadovoljen. "Kar se tiče Mirišča, lahko rečem, da smo zadovoljni, da je to pomembno za ljudi, ki tu živijo, kar se pa tiče meje na tem območju, pa razumemo, da je zelo zelo neugodna, vprašanje je, če ni tu šlo za kupčijo, za kakšen drugi del meje med Slovenijo in Hrvaško," je povedal po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča.

"Glede Mirišča sem tako odločitev pričakoval, sem pa bil večji optimist glede ostalega dela meje, žal kaže, da ni tako, to pomeni, da ni bil prav velik interes za reševanje meje na kopnem, večji interes so pogajalci pokazali za mejo na morju," je ocenil.

'Presrečni smo, čeprav smo čakali toliko let'

Potem ko so slišali razlago, da so na tem delu upoštevali, kje ljudje plačujejo davke, kje so naborniki in kje imajo volilno pravico, je Marina Žerdin, ki je dolga leta opozarjala, v kakšni negotovosti živijo, povedala: "Upam, da to, kar so povedali, drži. Presrečni smo, da se je rešilo tako ugodno, kot smo si želeli, čeprav smo čakali toliko let, presrečni smo, da si končno lahko oddahnemo, ker vemo, da smo na slovenskem ozemlju oziroma bomo v kratkem."

Njen brat Viktor Bogdan pa je povedal, da je to velika stvar, da so leta dolgo čakali. Zdaj pa je meja poštena. Po njegovih besedah je bilo veliko napora, takšnih in drugačnih malih incidentov. "Zdaj smo končno srečni in imamo svojo državo, upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo malo naselje pobralo, da bodo zaživele nove hiše oziroma ljudje in da bomo lahko zidali, hvala vsem, ki so za to trpeli," je povedal.

Žerdinova, ki se je največkrat pojavljala v javnosti, je večkrat povedala, da bi v primeru, če bi po določitvi meje ostali pod Hrvaško, od Slovenije pričakovala izplačalo vrednosti premoženja, da bi se lahko preselili v Slovenijo.

Mirišče, kot pravijo zaselku domačini, oziroma Murišče, kot je zapisano na nekaterih zemljevidih, uradno pa ima zaselek še vedno hrvaško ime Brezovec del, je do sredine 80. let sodil pod Hotizo, prva od štirih hiš ima še zdaj hišno številko s tem imenom.

Ob osamosvojitvi je tam živelo trinajst ljudi, zdaj ji je še osem na treh domačijah. Na eni od njih živi 92-letni Štefan Bogdan, ki se je sem z drugega brega Mure priselil leta 1950 in vedno govoril, da se je priženil v Slovenijo, seveda pa se katastrske meje v Jugoslaviji sploh niso zavedali, saj je za mejo veljala reka, ki so jo lahko prečkali le z brodom. Takrat je v zaselku živelo 28 ljudi, zdaj jih je osem.

Ob Štefanu Bogdanu živijo zdaj v zaselku hčerka Marina, poročena Žerdin, z možem in sinom, sin Viktor z ženo ter tričlanska družina Lebar.

Zaselek obdaja rodovitno polje, veliko okoli 20 hektarjev, vse obkroža gozd, skupno gre za okoli 30 hektarjev, južneje od zaselka še vedno stari rokav Mure. Na tem območju je bila katastrska meja določena s tokom reke Mure ob parcelaciji zemljišč sredi 19. stoletja, reka je ves čas spreminjala tok, katastrske meje pa so ostale nespremenjene. Tako je zdaj na levem oziroma slovenskem delu Mure okoli 800 hektarjev, ki spadajo v hrvaški kataster, na desnem oziroma hrvaškem delu Mure pa okoli 260 hektarjev zemlje, ki je zapisana v slovensko katastrsko knjigo. Zato je Slovenija zagovarjala mejo na Muri, Hrvaška pa zahtevala mejo po katastru.

Klemenčič: Zaradi arbitraže ne bo nihče v slabšem položaju

Minister Goran Klemenčič je po današnjem srečanju s predstavniki lokalne skupnosti na Hotizi poudaril, da bo vlada z različnimi ukrepi pomagala ljudem, ki so bili zaradi arbitražnega sporazuma prizadeti, in da ne bo nihče, ki bi bil s tem sporazumom kakorkoli neposredno prizadet, v slabšem položaju.

Minister za pravosodje je povedal, da s kolegi ministri niso odšli na mejna območja, da bi razlagali politične posledice arbitražne odločitve, ampak zato, da se sestanejo s predstavniki lokalne skupnosti po odločitvi, ki jo bo slovenska vlada absolutno spoštovala, da se srečajo z ljudmi in jim povedo, kakšno pomoč vlada načrtuje za ljudi in kraje, ter da vzpostavijo odprto komunikacijo in podajo zaveze vlade o začetku uresničevanja sporazuma.

"Danes še ne moremo govoriti o konkretnih ukrepih, občutki, ki sem jih slišal tukaj, so mešani, a sodba ni nogometna tekma, kjer eden v celoti izgubi, drugi pa v celoti zmaga. Gremo naprej, zadovoljni moramo biti, da je del negotovosti vendarle odpravljen in je s tem postavljen temelj za nadaljnji razvoj tudi posameznih občin in krajevnih skupnosti ter regij, kjer je bilo doslej najteže in najbolj negotovo," je pojasnil Klemenčič.

Na konkretna vprašanja o tem, da pričakovanja o meji na Muri in pri Razkrižju niso izpolnjena, ni odgovarjal, vsem lokalnim prebivalcem pa je sporočil, da se jutri za posameznika ne bo nič spremenilo in da je na državi, da odločno, načrtno, umirjeno in v dialogu doseže implementacijo odločbe, hkrati pa zbere vse probleme in začne spreminjati zakonodajo.

Lokalna skupnost pričakuje reševanje konkretnih problemov

Balažek pozdravlja reakcijo vlade zaradi pozornosti v komunikaciji, od vlade pričakuje reševanje konkretnih problemov, ki žulijo prebivalstvo, to pa so na tem območju visokovodni nasipi in tudi nemoteno obdelovanje zemljišč, ki so uradno ostala na drugi strani. "Smo pa zadovoljni, ker je Mirišče ostalo tukaj, pri nas," je dodal.

Načelnik upravne enote Lendava pa je povedal, da so že določili svetovalce za pomoč strankam, da bodo zbirali želje, potrebe, pričakovanja in jih posredovali pristojnim organom, kjer bodo iskali skupne rešitve.

"V teh dneh smo že zaznali, da bodo problemi na upravnih enotah pri vprašanjih subvencij za kmete, ki obdelujejo zemljo na hrvaškem katastru, tu zaenkrat imamo odgovor, da sprememb ne bo, pozneje bomo videli, kako bomo," je dejal.

Kar zadeva posege v okolje in prostor, pa bodo pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj na območju Mirišča, ko bodo kataster prevzeli od hrvaške strani.

Drage in Brezovica: Koprivnikar in Zevnik zadovoljna z razsodbo, krajani Brezovice manj

Metliški župan Darko Zevnik je z razsodbo arbitražnega sodišča glede vasi Drage in Brezovica zadovoljen, saj je stanje ostalo takšno, kot je trenutno. Enako mnenje je izrazil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je takoj po razsodbi obiskal tamkajšnje prebivalce in poslušal njihove želje. Manj zadovoljni so krajani Brezovice.

Vas Drage tako kot do zdaj tudi po razsodbi ostajajo del Slovenije, vas Brezovica pa tako kot do zdaj delno na slovensko in delno na hrvaški strani. V primeru Brezovice bi si Zevnik želel bolj življenjsko rešitev, a spoštuje odločitev, kot je bila sprejeta.

Bolj življenjsko odločitev so pričakovali tudi sami krajani Brezovice. Posebej tisti, ki še naprej ostajajo na hrvaški strani, in so se udeležili današnjega srečanja s Koprivnikarjem, so nad razsodbo precej razočarani. Ena izmed krajank, Slovenka s slovenskim državljanstvom, je pojasnila, da imajo trenutno hišo na hrvaški strani, hlev pa v Sloveniji, zato je razsodba zanje neugodna.

Drugi izmed krajanov je opozoril, da plačuje davke tako Hrvaški kot Sloveniji, zato ga je zanimalo, ali bo še naprej tako. Koprivnikar mu je odgovoril, da so se takšne težave pojavljale zato, ker meja ni bila jasno določena. Zdaj je to jasno in bo mogoče reševati tudi takšne stvari, je dejal. Obljubil je pomoč upravnih enot pri razreševanju odprtih vprašanj in napovedal, da bodo vsak primer reševali individualno. Pri tem bodo upoštevali tudi želje ljudi, "kje bivajo in kje želijo urejati stvari".

Na vprašanje, ali nameravajo Slovencem, ki so pripadli Hrvaški, pa bi želeli živeti v Sloveniji, ponudili nadomestna zemljišča, je odgovoril, da o tem ne želi špekulirati. "Arbitražni sporazum ne predvideva nobenih nadomestnih zemljišč," je dejal.

Sam sicer napoveduje, da se po razsodbi arbitražnega sodišča na hitro ne bo spremenilo nič. V prihodnjega pol leta nameravajo narediti vse potrebno, da se stvari razjasnijo in uredijo, vse pa nameravajo urejati v dialogu s Hrvaško.

Če se bo kje izkazalo, da zaradi na novo določene meje ni mogoče iti po določenem delu ceste, se bo le-to po potrebi prestavilo. "Ta zagotovila imam," je dejal. Že takoj se nameravajo lotiti tudi urejanja katastrov. Za vas Drage na primer trenutno katastre vodijo v hrvaškem Ozlju, zato bo treba podatke pridobiti od hrvaške strani.

Vojašnica na Trdinovem vrhu je po razsodbi sodišča pripadla Hrvaški, tamkajšnji televizijski oddajnik pa ostaja na slovenskem ozemlju.

V Šentjerneju nezadovoljni, ker naj bi bil sam Trdinov vrh na Hrvaškem

Župan Občine Šentjernej Radko Luzar je glede na prve podatke o razsodbi arbitražnega sodišča o meji na območju Trdinovega vrha povedal, da niso zadovoljni. Kazale naj bi namreč, da je komunikacijski stolp na slovenski strani, vojašnica na hrvaški, vmes pa je sam Trdinov vrh in še en stolp in ta naj bi sedaj bil na Hrvaškem.

"Da je komunikacijski stolp na naši strani, vojašnica pa na hrvaški, je bilo pričakovano, ampak vmes je še Trdinov vrh, še en stolp in ta je sporen. Ta bi moral biti pravzaprav slovenski," je dejal župan Luzar, ki je doslej seznanjen zgolj z informacijami, ki so jih posredovali mediji, natančnih pojasnil s strani vlade pa na občini še nimajo.

Sam natančnega poteka katastrske meje na Trdinovem vrhu ne pozna, ker gre za zelo majhno območje, ki je sporno, le nekaj kvadratnih metrov, je pojasnil.

Župana so danes že klicali tudi nezadovoljni občani, ki so po njegovih besedah zelo ponosni na Trdinov vrh. Trdinov vrh ali po hrvaško Sveta Gera je sicer s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih.

Luzar je v današnjem odzivu dejal še, da imajo s prebivalci na hrvaški strani vseskozi dobre odnose in tudi zdaj kakšnih zapletov ne pričakuje.

Arbitražno sodišče je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško predstavil danes v Haagu.

Na hrvaškem bregu Mure nezadovoljni z arbitražno sodbo

Župan občine Mursko Središče Dražen Srpak (HDZ) še ni bil seznanjen z vsemi podrobnosti sodbe, ko je povedal, da odločitev o meji sredi Mure pri Murskem Središču ni pravična, potem ko so na preostalem spornem območju na tem delu slovensko-hrvaške meje odločali na temelju meja katastrskih občin.

"Ne razumem kriterijev, zakaj tudi na tem delu pri Murskem Središču niso upoštevali katastrskih meja," je povedal Srpak, ki ima tudi sam premoženje na drugem bregu Mure. Spomnil je, da so strugo Mure nekoč premaknili proti Hrvaški, da bi zavarovali Lendavo pred poplavami, zato so hrvaške katastrske občine na obeh straneh reke.