'Na podnebne spremembe se moramo pripraviti in prilagoditi'

To je med drugim izpostavil generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Silvo Žlebir. Komunikacija z uporabniki storitev agencije ni v polni meri izkoriščena, je prepričan. "Mislim, da moramo na tem področju narediti več. Opažam, da uporabniki večkrat niti sami ne vedo, kaj vse v meteorološkem smislu zagotovi agencija," je dodal.

Erjavec pripravlja urad za podnebne spremembe

Da je pravočasno in zanesljivo obveščanje javnosti s strani agencije ključnega pomen, pa je prepričan tudi minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Ob dnevu meteorologije je še izpostavil, da se je pogostost suš v Sloveniji v povprečju v zadnjih dveh desetletjih izrazito povečala. Nič kaj vzpodbudne po njegovih besedah tudi niso napovedi podnebnih sprememb, ki za naše kraje kažejo izrazit dvig temperature ob hkratnem zmanjšanju količin padavin.

"Vedno višje temperature in daljša obdobja brez padavin prinašajo pogostejše vročinske valove, ki ogrožajo zdravje in življenja ljudi. Zdravje ogroža tudi onesnaženost zraka, ki se ob stabilnem vremenu kopiči v kotlinah, kjer leži večina naših mest," je opozoril Erjavec in izpostavil, da je ob navedenih vremensko pogojenih nevarnostih ključnega pomena prav pravočasno opozarjanje javnosti.

Ob tem je minister poudaril pomen nenehnega razvoja meteoroloških dejavnosti. Trenutno je v teku obsežen investicijski projekt – nadgradnja sistema spremljanja vodnega okolja v Sloveniji, ki vključuje prenovo in širitev mreže samodejnih meteoroloških postaj.

Podnebne spremembe so ena od največjih groženj sedanjim in prihodnjim generacijam. "Nanje se moramo pripraviti in se nanje prilagoditi," meni minister, ki je ob tem izpostavil, da je v pripravi ustanovitev urada za podnebne spremembe, ki bo deloval pri vladi in naj bi izboljšal koordinacijo med posameznimi resorji. Začela se je tudi razprava o pripravi zakona o podnebnih spremembah, ki naj bi vzpostavil okvir za spremljanje kratkoročnih in dolgoročno razvojnih podnebnih politik, omogočil njihovo izvajanje in zagotovil spremljanje njihovih učinkov.

Minister pričakuje, da naj bi te in druge novosti pripomogle k temu, da se bo Slovenija čim prej usmerila na pot v nizkoogljično družbo. "Nizkoogljična družba bo omogočila ljudem življenje v čistejšem okolju, s čistejšim pridobivanjem energije in ob manjši porabi omejenih naravnih surovin," je dodal.

Prepričan je še, da če bomo ta prehod na globalni ravni uresničili v bližnji prihodnosti, bomo zmanjšali nevarnost manjših, zlasti pa večjih naravnih katastrof, ki nas bodo sicer zaradi podnebnih sprememb čedalje bolj ogrožale. Slovenija mora k temu prispevati sorazmeren delež, je pojasnil Erjavec.

Prizadeta kakovost hrane

Tanja Cegnar z Arsa je ob tem izpostavila, da vse toplejši oceani vplivajo na sestavo planktona, ki predstavlja začetek prehranjevalne verige. Opozorila je, da je s sušami prizadeta kakovost pridelka in s tem kakovost hrane ter dodala, da bodo nove vremenske razmere vplivale tudi na razvoj različnih žuželk, ki med drugim predstavljajo velike prenašalce bolezni.