Socialni delavci letno obravnavajo več kot pol milijona vlog. Jih bo reorganizacija razbremenila?

Slovenija po deležu zaposlenih v socialnem varstvu močno zaostaja za povprečjem v Evropski uniji (EU). Pri številu zaposlenih v socialnem varstvu na 100.000 prebivalcev dosegamo le 42 odstotkov povprečja EU (v Sloveniji je na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU pa 1851).

Eden glavnih ciljev ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak je bil tako že od začetka mandata reorganizacija centrov za socialno delo, predvsem dvig njihove učinkovitosti ter približanje storitev uporabniku.

"Z reorganizacijo želimo odpraviti slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve centrov za socialno delo (CSD), njihovo delovanje, poenotiti upravne postopke pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela," so dejali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Po njihovih besedah bodo imeli od novega sistema, ki naj bi zaživel v začetku prihodnjega leta, koristi tako uporabniki kot tudi zaposleni.

"Sedanja reorganizacija je ponoven poskus, da bi centre za socialno delo ustrezneje organizirali. Sicer se spremembe tičejo organizacijske strukture, kjer naj bi z združevanjem centrov reducirali vodstveni in administrativni kader in tako omogočili, da posamezne enote opravljajo le strokovno delo. Spremembe je razumeti znotraj uvajanja koncepta novega javnega menedžmenta, kjer se državne službe organizirajo po podobi podjetij, torej se upravljavsko racionalizirajo," razlaga Polona Klemenčič s Fakultete za socialno delo.

Čemu so potrebne spremembe?

"Sedanja praksa kaže na preveliko razdrobljenost centrov za socialno delo, manjši imajo tudi manjše možnosti timskega dela, interdisciplinarnega pristopa ter manj možnosti imenovanja nevtralnih članov strokovnih komisij. Pri njih prihaja do pomanjkanja specialistov različnih strok, nekateri postopki in javna pooblastila se izvajajo redko, zato pri nekaterih postopkih praksa ni povsem utečena," pravijo na ministrstvu.

Obstoječe lokacije centrov bodo ohranili, saj omogočajo neposredno dostopnost uporabnikom, nameravajo pa spojiti nekatere centre v večje območne centre. Tako ohranjajo 62 centrov, uvedli pa bodo 16 območnih, kar je ena večjih novosti. Na lokalnih enotah se bo sicer obdržalo sprejemanje vlog za uveljavljanje pravic po ZUPJS, reševale pa se bodo na območnem centru: Na enotah bo ostalo odločanje o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku.

CSD-ji so kadrovsko podhranjeni, pravijo v Sindikatu socialnih delavcev Slovenije, o tem se trenutno pogajajo na resornem ministrstvu. V 62 centrih je sicer zaposlenih 1.900 zaposlenih, ki zgolj na podlagi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev letno obravnavajo približno 643.000 vlog in odločijo o več kot milijon pravicah.

"To, da je na CSD premalo strokovnega kadra, je že leta 2008 ugotovilo ministrstvo. Takrat so se pisno zavezali da bodo 30 odstotkov manjkajočega kadra zaposlili v 5 letih, vsako leto po 20 odstotkov. Zaveza se ni nikoli uresničila, nov sistem uveljavljanja pomoči in kriza, sta stanje poslabšali in število se strokovnih delavcev se je zmanjševalo. Ob uvedbi enotne vstopne točke so po oceni Računskega sodišča delavci CSD samo v prvih 3 mesecih opravili 27.302 nadur, zato da so rešili vloge in da so ljudje dobili pravice," razloži Darja Kuzmanič Korva s Skupnosti CSD Slovenije.

Ministrstvo išče rešitve, predvidevajo, da bodo zaposlili 20 strokovnih delavcev v tistih centrih, kjer je kadrovska podhranjenost največja. "Pripravili bomo utemeljen predlog za Vlado RS in pričakujemo, da bi te nujne dodatne zaposlitve na CSD izpeljali že letos. Prav tako naj bi letos na CSD jih zaposlili tudi 70 pripravnikov," obljubljajo. Hkrati se ravno v tem času zaposluje 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo sodelovali v postopkih vključevanja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči v programe socialne aktivacije in le-ti se bodo po zaključku evropskega projekta zaposlili na CSD- jih.

"V lanskem letu smo izvedli analizo, kjer so neodvisni raziskovalci ugotovili, da je med zaposlenimi na CSD prisoten stres, ki se kaže z znaki izgorelosti. Še bolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da je močno prisoten prezentizem in da se kar 97 odstotkov zaposlenih ne odloči za bolniško odsotnost. To pa je znak za alarm in ni mogoče več pričakovati, da bodo centri opravljali svoje delo na sedanji način. To so tudi pasti reorganizacije. Sistem delovanja je nujno potrebno posodobiti, zmanjšati administrativno obremenitev, omogočiti čas in kadre za strokovno delo z ljudmi, za katerega smo usposobljeni. Brez dodatnih vlaganj ne more biti rezultatov," je jasna Darja Kuzmanič Korva.

Novost bo tudi avtomatska obravnava nekaterih pravic

"Določene pravice, predvsem letne, bodo obravnavane avtomatsko in strankam ne bo potrebno vsako leto vlagati vloge. Testna oblika avtomatizirane informativne odločbe je načrtovana za konec leta 2017. Informativne odločbe bodo izdajali centri za socialno delo na podlagi avtomatiziranega sistema tiskanja in pošiljanja," pravijo na MDDSZ.

Prvi očitki glede nove ureditve letijo predvsem na bojazen, da bo reorganizacija prinesla (pre)veliko centraliziranost. Kako na to odgovarjajo na ministrstvu? Centralizirane bodo samo nekatere skupne službe in odločanje o pravicah iz javnih sredstev. Reorganizacija pa sicer ohranja in celo krepi strokovno avtonomijo centrov za socialno delo, so sporočili. Prav tako se ohranja dostopnost pomoči za uporabnika, predvsem z ohranjanjem lokacije centrov za socialno delo. Z reorganizacijo se bo poenotila tudi dostopnost centrov za socialno delo v smislu poenotenja delovnega časa in prilagoditve delovnega časa uporabnikom (uradne ure v popoldanskem času). Delo v popoldanskem času bo pomembno vplivalo tudi na krepitev določenih oblik dela, kot na primer delo v skupini.

"Pri centrih za socialno delo je potrebno pozornost usmeriti predvsem v to, da lokalni centri obdržijo avtonomijo dela, saj je vpetost v skupnost ključna za opravljanje poslanstva, ki ga imajo. Zanje bi bilo najbolj pomembno, da se kadrovsko okrepijo, se razbremenijo upravnih nalog in pridobijo več delovnega časa za poglobljeno delo z ljudmi. Brez tega tudi ta reorganizacija ne more biti uspešna," razlaga Polona Klemenčič.

Obstoječa kadrovska struktura na centrih za socialno delo v številnih primerih ni primerljiva med podobnimi centri za socialno delo, tako glede števila prebivalcev na območju, za katerega so pristojni, kot tudi glede na problematiko v okolju oziroma obseg in vsebino nalog. Obstoječi opisi del in nalog pri nekaterih delovnih mestih ne ustrezajo dejanskemu stanju in potrebam. Centri za socialno delo pri svojem (predvsem organizacijskem) delu uporabljajo strojne (telefonska, računalniška oprema itd.) in programske rešitve različnih ponudnikov.

Na teren, bližje k ljudem

Ministrica Kopač Mrakova, ki naj bi pri koaliciji imela podporo za spremembe, želi centre približati ljudem, zato reorganizacija poteka pod geslom "Na teren, bližje k ljudem." Cilj jim je predvsem razbremenitev preobsežnih birokratskih nalog in socialnim delavcem omogočiti, da več časa namenijo strokovnemu delu. Med glavnimi razlogi za reorganizacijo je odprava obstoječih šibkosti v organizaciji dela in na strokovnem področju.

Nova ureditev bo zaposlenim omogočila večjo učinkovitost, strokovni sodelavci bodo manj obremenjeni z upravnimi in administrativnimi postopki in bodo zato imeli več časa za socialno delo, za uporabnike in za delo na terenu. Poleg tega se bodo različni strokovni profili sodelavcev učinkoviteje povezovali in timsko sodelovali na regijski ravni, dodajajo.

"Centri so hrbtenica socialnega varstva, ki se v družbi ukvarjajo s težavami ljudi, ki jih ne zmorejo ali znajo rešiti sami ali skupaj z drugimi službami. Tako so na eni strani materialne pomoči in subvencije, na drugi strani pa so stiske in težave človeka, ki jih rešuje zaradi porušenih odnosov v njegovi socialni mreži. Naloga strokovnjakov centra je, da s pomočjo strokovnih metod posamezniku ali družini pomagajo do uvida in skupaj z njim iščejo možne rešitve," zaključuje Darja Kuzmanič Korva.