Zaradi razmer, ki se ponovijo le na kakšnih 15 let, ponekod še vedno led na cestah

"Težave so nastale zaradi izjemno nizkih temperatur v preteklem tednu, ko je bilo ponoči tudi do -15 stopinj Celzija. Mi smo pred deževjem posipali cesto s soljo, a je bilo deževje tako močno, da je to sol spralo," je za 24ur.com pojasnil vodja tehničnega področja na celjskem VOC Silvo Plesnik. Časa za novo posipanje nato ni bilo, saj je dež prešel v sneg, ki se je takoj sprijel s cestiščem in se začel pod vozili gladiti, je dodal.

"Dodal bi še, da je takšna situacija zelo redka (mogoče na 15 let) in da so enaki problemi nastali po vsej državi," pa je povedal vodja vzdrževanja cest pri VOC Bogdan Kočevar.

Že v petek je na te izredno zahtevne razmere, ko je dež spral sol, sneg pa je takoj začel zmrzovati, opozoril vodja vzdrževanja državnih cest na mariborskem območju Slavko Bračko. Dodal je, da nekateri posamezniki ne upoštevajo voznih razmer in da jih je hitra sprememba vremena očitno presenetila.

Danes zjutraj, tri dni po sneženju, so bile še vedno neočiščene tudi številne ljubljanske ulice.

Posebna težava: ledene plošče

Tudi na avtocestah nič bolje

Tudi na Primorki se je zdelo, da prav vse deluje proti zimskim službam. Med Vrhniko in Koprom je namreč zagorelo tovorno vozilo, zaradi česar so odredili popolno zaporo tega odseka avtoceste. Veljala je dobre pol ure, kar je bilo dovolj, da je nastal večkilometrski zastoj. Ob 14.45 je vodja intervencije dovolil začasno odprtje prehitevalnega pasu. Promet je stekel, a zelo počasi, saj so se morala vozila iz treh počasi premikajočih, skoraj stoječih kolon razvrstiti v eno kolono mimo izrednega dogodka na avtocesti. Gostota vozil je po pričakovanju bila izredno velika, so pojasnili na Darsu.

Nova pravila: če so klanci prevozni z verigami, je v redu

Tokratno sneženje je bilo tudi prvi preizkus novih pravil o zimski službi v praksi. Junija je namreč v veljavo stopil spremenjeni Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest, ki je bil deležen kar nekaj kritik, čeprav na ministrstvu za infrastrukturo zagotavljajo, da v ničemer ni poslabšal izvajanja zimske službe.

Člen, ki govori o tem, se po pojasnilih ministrstva ni spreminjal in izvajanje zimske službe ostaja na enaki ravni kot vsa leta doslej. Upravljavec cest sam odloči, kdaj bo začel posipavati oz. plužiti. Pri snegu to pomeni najpozneje takrat, ko je višina snega do največ 10 centimetrov za avtoceste, hitre ceste in državne ceste, kjer je povprečni letni dnevni promet več kot 4.000 vozil, in do 15 centimetrov za ostale državne ceste.

Sprememba pa je pri cestah s klancem nad 10 odstotkov. Doslej jih je bilo treba plužiti, po novem pa velja, da so prevozne, tudi če je promet mogoč le z uporabo snežnih verig.

Za komentar smo prosili Avto-moto zvezo Slovenije (AMZS), kjer pravijo, da bodo izvajanje pravilnika spremljali in "če se bo izkazalo, da je pretočnost cest slabša ali da vpliva na poslabševanje že tako zaskrbljujočega stanja prometne varnosti, bomo opozorili na pomanjkljivosti oziroma slabosti".

"V AMZS na zniževanje standardov ne moremo pristati tudi z vidika denarja, ki ga državljani (vozniki) plačujemo ob registraciji vozila, v obliki davkov (npr. pri nakupu vozila, goriva …) in drugih dajatev," so poudarili. Izpostavili so nedavno raziskavo mednarodnega avtomobilskega združenja FIA, ki je ugotavljala, koliko lastniki vozil prispevamo v državno blagajno in koliko država iz nje nameni za gradnjo in vzdrževanje cest. "Slovenija presega evropsko povprečje, kar pomeni, da slovenskih lastniki osebnih avtomobilov še bistveno več prispevajo v državno blagajno,  kot je evropsko povprečje. Pri osebnih avtomobilih je ta razkorak namreč 141 odstotkov, pri motociklih kar 248 odstotkov.«