FOTO: Kristjani praznujejo veliko noč

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi.

Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki ta dan obiskujejo njegov simbolični grob v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo tudi velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, ki so jih pripravili verniki, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od teh jedi ima svojo simboliko.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja pa ob sobotah nimajo.

V katolišlih cerkvah so zvečer potekale slovesne velikonočne vigilije, ki so naznanile Jezusovo vstajenje od mrtvih. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki so katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa so oznanjale slovesne aleluje.

Slovenski škofje so jih vodili v stolnicah - ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici.

Papež Frančišek je velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki svetega Petra. Papež je sicer na večer velikega petka vodil molitev križevega pota in Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja.

Zore v poslanici: Od Jezusovega vstajenja gredo naši koraki naprej

Sporočilo o Jezusovem vstajenju je najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine, kajti od tistega trenutka gredo naši koraki naprej, pa je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof metropolit Zore. Dodal je, da mora tudi zato vsemu svetu odmevati sporočilo: Jezus je vstal.

Kot je dejal nadškof, morajo velikonočni kristjani svetu prinašati oznanilo, da Jezus nosi "s seboj v vstajenje svoje poveličane rane kot znamenje svoje istovetnosti".

Podaril je, da je v Jezusu vsako trpljenje, "ki mu ga izročimo, poveličano". "Zato moramo reči odločno ne vsakemu zlu, ki na svetu povzroča trpljenje. V moči vstalega Jezusa Kristusa se moramo skloniti k vsaki bolečini, k vsakemu trpljenju; v moči njegovega vstajenja se moramo dotakniti vsakega obraza, osušiti solze, ki tečejo iz bolečine; v moči vstajenja se moramo naučiti spoštovati trpljenje. Posebej tisto trpljenje, za katerega ne znamo najti zdravila. V moči Jezusovega trpljenja in vstajenja moramo ljudje vedno znova prinašati upanje, da zadnje besede nimata trpljenje in ne smrt, ampak ljubezen in vstajenje," je dejal.

Vsem kristjanom in vsem ljudem dobre volje je voščil blagoslovljeno veliko noč. "Jezus je vstal! Zares je vstal! Jezus živi in zato praznujmo. Praznujmo Jezusovo vstajenje in praznujmo tudi svoje vstajenje," je še pozval.

V spodnji galeriji pa si lahko pogledate, kako čudovite velikonočne pirhe so ustvarili naši bralci: