Nada Klemenčič je vodenje Triglava prevzela leto dni pred začetkom slovenske tranzicije, torej pred trinajstimi leti. Celo konkurenčni kolegi ji izrekajo veliko spoštovanje, ne glede na to, da je Triglav v precej boljšem položaju kot ostale zavarovalnice. Gotovo je tak položaj tudi posledica delitvene bilance pred desetimi leti, ko se je takratna zavarovalna skupnost razdelila na več zavarovalnic.
"Takratni in sedanji predsednik Triglava je bil zelo vztrajen pri svojih načelih, ki jih je maksimalno zagovarjala. Zato smo kar leto dni delali bilanco," pojasnjuje član uprave Zavarovalnice Maribor, Pajica Skorobrijin.
Da Skorobrijin Klemenčičevo poimenuje predsednik, ni pomota. Nada Klemenčič, predsednik uprave, piše tudi na vratih njene pisarne. Predseduje upravi, v kateri sedi še šest moških članov. Upravljanju okrog sto milijard tolarjev vredne zavarovalnice spretno kombinira ženske in moške principe vodenja. Je natančna, kar ilustrira tudi parkirišče za zaposlene, ki se skriva tri nadstropja pod glavnih sedežem v samem centru Ljubljane. Vsak zaposleni ima svoje mesto označeno s tablico z imenom. Na enem od pogajanj v poslu je prepričala celo enega najbolj prepričanih.
"Ko smo iskali zavarovalnico za celotni sistem Mercator, smo imeli pet ponudb, v zadnji krog pa so prišle samo dve, in sicer največji slovenski zavarovalnici. Samo s spretnostjo in vizijo Klemenčičeve, pa smo se odločili za Zavarovalnico Triglav, " dodaja predsednik uprave Mercatorja, Zoran Jankovič.
Toda niti s tako prepričljivostjo in vizijo v dvanajstih letih Klemenčičeva države ni uspela prepričati, da bi zavarovalnico olastninili. Je zahtevala preveč v korist zasebnega kapitala?
"Absolutno ne, saj je naš interes, da bi jo olastninili. To je pravica in dolžnost vlade, kar ni v povezavi z upravo. Ne delam si utvar, da naša uprava lahko toliko vpliva na te stvari," pojasnjuje Klemenčičeva.
Sama je lastnica 1,7 odstotka zavarovalnice, kar v odstotkih sicer ni veliko, tržna vrednost tega deleža pa ni zanemarljiva. Njenih 91 delnic je namreč po knjigovodski vrednosti vrednih 118 milijonov tolarjev. Zavarovalnica pa deli tudi lepe dividende, lani skoraj 60.000 tolarjev na delnico, kar je Klemenčičevi prineslo 5,4 milijona tolarjev. Pravi, da o teh podatkih govori brez zadržkov tudi za javnost. "Absolutno, ker če tega ne bi spraševali direktno, si lahko ljudje ustvarijo napačne vtise," dodaja Klemenčičeva. Skupaj ima uprava 7 odstotkov zavarovalnice, ostali člani uprave pa imajo od 30 do 80 delnic na člana. "Delnice smo kupovali vsi delavci v zavarovalnici po popolnoma enakih pogojih, kot vsi ostali," zatrjuje Klemenčičeva.
Število njihovih delnic je postalo namreč relevantno zaradi očitka, češ da pri izdajanju novih delnic, ki zmanjšujejo delež države in zavarovancev z začetka desetletja, upravo zanima predvsem povečevanje lastnega deleža.
Na to Klemenčičeva odgovarja: "To je popolna laž, saj ni logično, zakaj bi se nekdo, ki ima tako majhen odstotek, trudil za ostalih 98 odstotkov. Meni se zdi to iz trte zvito, zato, da se kompromitirajo ljudje, ki vodijo zavarovalnico."
Zdaj gre, sodeč po ministru Antonu Ropu, pri lastninjenju zares. Pred finalom je za utemeljevanje svoje resnice proti finančnemu ministrstvu Klemenčičeva angažirala državno sekretarko in podsekretarko tega ministrstva, Milojko Kolar in Nino Plavšak. Dolgoletno zmanjševanje državnega deleža je dejansko problem države oziroma finančnih ministrov zadnjih dvanajstih let, ki zavarovalnice niso uspeli ali hoteli olastniniti. V tem času je Nada Klemenčič iz zavarovalnice v težavah naredila dominantno zavarovalnico, ki uživa precejšnje zaupanje zavarovancev in ob kateri so konkurenti bolj demokratični okrasek.
