'Odločba omogoča zlorabo'

Tako je namreč dejala generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je vladi tudi predlagala, naj nadzor zavrne.

Po mnenju Brezigarjeve in tudi vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale bi bil pravosodni nadzor namreč nezakonit zato, ker izrek odločbe o nadzoru, ki jo je izdalo ministrstvo, omogoča poseg v samostojnost tožilstva. Uvaja namreč nadzor nad celotnim okrožnim tožilstvom, brez navedb, kaj lahko obsega in koliko časa lahko traja. Prav tako ne pove, zakaj je izredni nenapovedani nadzor potreben.

Slednje po besedah Butale pomeni, da lahko uslužbenci ministrstva pogledajo "v vsak spis, v vsako listino in v vsak dokument na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Dovoljuje jim, da odprejo vsak vpisnik in pogledajo kar koli je v njih. Odprejo lahko vsak predal, omare in vstopijo v vse prostore tožilstva. Vse to lahko počnejo časovno neomejeno in za katero koli obdobje dela državnega tožilstva," je dejal in dodal, da odločba praktično omogoča nadzor brez omejitev.

Tudi sicer je po zakonu izredni nenapovedani nadzor na tožilstvu po njegovem dopusten le, če je nujno potreben zaradi "zatrjevane ali domnevne hujše nepravilnosti", pa še v tem primeru lahko minister nadzor odredi "le ob izpolnjevanju obeh omenjenih pogojev".

Na vrhovnem državnem tožilstvu se po besedah Brezigarjeve ob tem zavedajo, da ima minister pravico in možnost uvesti pravosodni nadzor, mora pa biti odločba zakonita in ne sme omogočati njene zlorabe. Odločba pa tako, kot je napisana, to omogoča, je dejala.

V mnenju, ki ga je Brezigarjeva že poslala vladi, je, kot je povedala, vlado seznanila tudi z internim nadzorom, ki ga je uvedla potem, ko so v javnost prišli nekateri dokumenti iz spisa Magnusa Berglunda. Nadzor je po njenem pokazal, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo s spisom poslovalo zakonito, "ni pa bilo mogoče z zanesljivostjo ugotoviti oziroma potrditi, kako je prišlo do nezakonitega odtekanja dokumentov iz spisa".

'Tožilka ne bi smela zadeve zavreči'

Vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik je predstavil tudi rezultate pravnega pregleda spisa, ki ga je opravil na zahtevo Brezigarjeve. Pregled je pokazal, da je vodja okrožnega tožilstva zadevo zoper Magnusa Berglunda pravilno označila kot pomembno zadevo, kar je v skladu s predpisi državnega tožilstva. Zadeva je bila dana v delo tožilki po letnem razporedu dela. Zatem je državna tožilka izdelala tožilsko rešitev, in sicer da se kazenska ovadba zavrže.

Glede na oznako, da je zadeva pomembna, je povedal, da bi morala takšno odločitev podpisati vodja državnega tožilstva, ki pa je sopodpis zavrnila. Slednje je, kot je povedal, storila povsem upravičeno, saj je "odločitev tožilke, da ovadbo zavrže zaradi krajevne nepristojnosti, nezakonita". Povedal je, da bi morala tožilka v tem primeru zadevo odstopiti krajevnemu tožilstvu, ne pa jo zavreči, pa tudi sicer je ugotovil, "da je bila krajevna pristojnost podana". Sledila je predodelitev spisa drugi tožilki, "pri čemer je pregled pokazal, da je bila opravljena v skladu z zakonom o državnem tožilstvu," je še povedal.

Brezigarjeva je ob vsem skupaj danes še poudarila, da od ministra, ki mora ščiti neodvisnost pravosodja, pričakuje podporo "v smislu zaščite samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev".

Zalar: Njenemu mnenju namenjamo preveč pozornosti

Mnenju Brezigarjeve se namenja prevelika teža, je ob tem prepričan pravosodni minister Aleš Zalar. Kot je zatrdil, je odločilno v tej zadevi, da je vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič zavrnila nadzor brez obrazložitve.

Zalar je povedal, da njenega mnenja sicer še ni prejel, zato ve samo tisto, kar je bilo izrečeno na novinarski konferenci Brezigarjeve. Glede nadaljnjih postopkov je pojasnil, da bo odločitev o nadzoru sprejela vlada.

Na vprašanje, kaj bo predlagalo njegovo ministrstvo, je odgovoril, da bo ministrstvo poslalo vladi predlog, "ki bo temeljil na vseh podatkih, ki jih imamo v zvezi s to zadevo". Pri tem je opozoril, da v tej zadevi ni odločilno mnenje Barbare Brezigar, "ker je ona samo stranski udeleženec v tem postopku", ampak je odločilna zavrnitev nadzora s strani Gregorčičeve.

V primeru, da bo ministrstvo mnenje vrhovnega državnega tožilstva prejelo danes, bodo tako v najkrajšem možnem času pripravili ustrezno gradivo za odločanje vlade, je pojasnil Zalar.

Glede navedbe v mnenju oz. odgovoru vrhovnega državnega tožilstva vladi, da bi bil nadzor nezakonit, pa minister takšne očitke zavrača. Po njegovih besedah gre za običajen postopek, ki sega samo na zadeve državnotožilske uprave. "V nobenem primeru pa ne posega v vprašanje strokovne avtonomnosti tožilcev. Mi torej ne bomo niti pregledovali niti ocenjevali tega, ali so se tožilci pravilno odločili, da preganjajo novinarja Berglunda ali kogar koli drugega," je zatrdil.

"Mi bomo ocenjevali, ali je tožilstvo pravilno poslovalo z dodeljevanjem spisov, ali so pravilno označevali spise in ali so pravilno uporabljali institut sopodpisa s strani vodje tožilstva ter kako so izvrševali pristojnost nadrejenega tožilca, da prevzame zadevo od nižjega tožilca," je povedal.

V odločbi, ki so jo izdali, so po zagotovilih ministra natančno opredelili omenjene zadeve državnotožilske uprave. Natančno so opredelili tudi obdobje, ki ga bo ta pregled zajel, in sicer od 1. januarja 2008 do 2. septembra 2009, je izpostavil in dodal, da "lahko z gotovostjo zatrdim, da se bo, če bo vlada tako odločila, ta nadzor omejil na tiste zadeve, ki jih zakon predvideva".