Najprej analiza proračuna, šele nato ocena

Evropska komisija bo predlog slovenskega proračuna za prihodnji dve leti ocenila sredi novembra, do takrat pa ga bo podrobno analizirala, zato je za vsebinske komentarje prezgodaj, so uradno povedali v Bruslju. Neuradno pa predlagana struktura ne sledi vsem ključnim evropskim smernicam; na primer z zmanjšanjem investicij.

"Predlog slovenskega proračuna smo pravkar prejeli, v prihodnjih tednih ga bomo zelo temeljito analizirali. Oceno bomo predstavili jeseni, sredi novembra, kot za vse članice območja evra, tako da ga na tej točki ne moremo vsebinsko komentirati," je tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna Simon O'Connor odgovoril na vprašanje, ali so s predlogom proračuna zadovoljni ali bodo zahtevali spremembe.

Bistveno konkretnejši Rehnov tiskovni predstavnik ni želel biti. V povezavi s cilji in strukturo proračuna je kot zelo pomembno izpostavil upoštevanje evropskih priporočil Sloveniji in zahtev, povezanih z odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pri čemer bi se morala Slovenija po njegovih besedah osredotočiti na odhodkovno stran proračuna ter zagotoviti čim učinkovitejšo porabo in čim manjši negativni učinek na rast.

Komisija bo po navedbah virov v Bruslju pri analizi predloga slovenskega proračuna med drugim preučila težo javne porabe in strukturo davkov ter preverila, ali obstajajo možnosti, da bi bil proračun bolj prijazen do rasti ter bi manj bremenil produktivnost in industrijo. V Bruslju so na primer v preteklosti že več članicam priporočili, naj davčno breme prenesejo z dela na potrošnjo, okolje in nepremičnine.

V Bruslju so ob tem neuradno še pojasnili, da je ena ključnih smernic pri oceni nacionalnih proračunov ta, da bi moralo biti zmanjševanje primanjkljaja približno v dveh tretjinah osredotočeno na odhodkovno stran ter v eni tretjini na prihodkovno. Prav tako so zelo jasno povedali, da bi se bilo treba pri rezih osredotočiti na tekočo porabo, ne na zmanjševanje investicij, sploh ne na pomembnih področjih.

Čeprav v Bruslju uradno ne želijo hiteti z oceno slovenskega proračuna in so se za zdaj vzdržali vsebinskih komentarjev, pa po neuradnih informacijah iz več različnih virov predlog zagotovo ne sledi vsem ključnim evropskim smernicam. Malo verjetno je torej, da bo komisija s predlaganim proračunom povsem zadovoljna, zato je pričakovati, da ta predlog ni končen in da bodo potrebne spremembe.

V komisiji so danes tudi komentirali novico, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje BDP, kar je enako junijski napovedi. Leta 2014 naj bi se BDP znižal za 0,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke slabše od poletne napovedi. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, in sicer 0,4-odstotno.

Rehnov tiskovni predstavnik je pojasnil, da bo komisija svojo jesensko gospodarsko napoved objavila 5. novembra ter da bo takrat upoštevala predlog proračuna ter vse druge fiskalne in strukturne ukrepe. Na podlagi temeljite analize bo nato ocenila predlog proračuna ter ukrepanje Slovenije pri uresničevanju vseh devetih priporočil, ki jih je dobila.