Nam bodo vzeli edino sredstvo v boju proti lakoti?

Zadnjih nekaj dni smo priča številnim opozorilom, da nam hoče Evropska unija z uredbo odvzeti pravico do semen in njihove menjave. Strokovnjaki svarijo, da to pomeni izumrtje avtohtonih sort semen.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Fundacija za ohranitev semen opozarja, da morajo semena ostati v rokah ljudi. Dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Mario Lešnik je glede sprememb in dopolnitev uredbe EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu dejal, da na fakulteti ocenjujejo, da sprejetje uredbe v obstoječi obliki prinaša nesprejemljiva tveganja za neodvisnost Slovenije v segmentu avtonomnega zagotavljanja semen rastlin. Sprejetje omenjene uredbe po njegovem mnenju pomeni ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, s tem pa posledično izumrtje avtohtonih sort semen. Ogrožen je tudi razvoj ekološkega kmetijstva.

Semena

Semena morajo ostati v rokah ljudi, opozarjajo strokovnjaki, ki se sprašujejo, ali je res nujno, da (p)ostanemo sužnji podjetij, ki nam bodo ponujala semena, iz njihove ponudbe pa bo odvisna pestrost naših polj in vrtov. (Foto: Thinkstock)

Z izgubo semen avtohtonih rastlinskih vrst nam preti visoka stopnja prehranske odvisnosti, čemur se želimo vsekakor postaviti po robu.
Dekan mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Mario Lešnik

Lešnik opozarja, da lahko predlagan sistem preko monopola velikih tujih podjetij pripelje do popolne tuje prevlade nad semeni, kar ogroža biodiverzitetno in prehransko neodvisnost posamezne države. Lešnik še opozarja, da v Sloveniji trenutno nimamo dovolj učinkovitih sistemskih mehanizmov za nevtralizacijo negativnih učinkov uredbe. "Predlagan sistem pomembno omejuje pravico in legitimnost ljudem, da razpolagajo z naravno dobrino, semeni, ki ni nič manj pomembna, kot voda, zrak in zemlja," opozarja profesor Lešnik.

Semena avtohtonih rastlinskih sort so izvor lokalne tradicije, saj imajo lastnosti in identiteto krajine, so izvor biološke raznovrstnosti in imajo odlične reproduktivne lastnosti, zato so naše kulturno in naravno bogastvo, še dodaja Lešnik.

Varuhi semen v boj za naše pravice

Svobode semen ne damo in nikakor ne bomo dopustili patentiranja in uniformiranja starih, tradicionalno pridelovanih sort kulturnih rastlin!
Varuhi semen

Da uredba brutalno posega v pestrost kulturnih rastlin ter pravice kmetov in potrošnikov do svobodne izbire in zdrave prehrane, opozarjajo tudi Varuhi semen. "Še enkrat smo soočeni z bitko, v kateri se moramo vsi mi potrošniki, kmetje, vrtičkarji in ljubitelji narave boriti za naše pravice," opozarjajo Varuhi semen, ki so že naslovili odprto pismo na evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, v pismu pa ga pozivajo, da zavzame kritično pozicijo angažirane civilne družbe in 6. maja glasuje proti predlogu Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje potrošnikov o sprejemu zgoraj omenjene uredbe.

Semena

Uredba vsebuje tudi člen o prepovedi medsebojne menjave rastllinskega razmnoževalnega materiala, kar je po mnenju Varuhov semen brutalen poseg v svobodo posameznika. (Foto: Thinkstock)

Hkrati pozivajo vse posameznike in posameznice, da se jim v tem boju pridružijo in svoje nestrinjanje s politiko v prid semenarskim konglomeratom izrazijo na podpisom vseevropske peticije, ki je dostopna na spletni povezavi.

Ustanoviteljica Zelenega kroga Karmen Valenti opozarja, da je seme bogastvo in edino sredstvo v boju proti lakoti. Slovenija pridela samo 10 odstotkov svojih potrebnih semen in samo tretjino potrebne hrane. “Mi pa ne želimo biti odvisni, temveč želimo biti samooskrbni z lastno pridelano zdravo hrano,” opozarja Valentijeva. Njihovim stališčem se pridružujejo tudi v Ekocivilni iniciativi Slovenije, kjer poudarjajo, da mora izmenjava semen med vrtičkarji in kmetij ostati prosta.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 969
ad-min mi potegne 18.05.2013 23:58:00
saj ne rečem, morda mi lahko pride kdo na kmetijo prepovedat sadit moj lastni krompir. ampak odšel ne bo, bo pa par krompirjev lepo pognojenih!!!
Več komentarjev