'Najlažje je sedeti doma in si zatiskati oči'
Okupacija ploščadi pred Ljubljansko borzo se nadaljuje že peti dan. Skupina protestnikov se ne namerava umakniti niti ob napovedanem slabem vremenu. Protestniki so se odpravili tudi pred Banko Slovenije.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Kot so sporočili iz skupine Okupacija borze 150, podnevi število prisotnih v šotorskem naselju pred Ljubljansko borzo občutno narašča, še posebej v času rednih skupščin, ki se jih udeležuje tudi od 150 do 200 ljudi. Danes se je skupina protestnikov odpravila tudi pred Banko Slovenije, a le za kratek čas.
Tabor po njihovih besedah obiskujejo tudi podporniki in naključni mimoidoči, od katerih jim marsikdo izrazi podporo ali jim celo podari kaj v dobro skupnosti, na primer spalne vreče, hrano ali manjše donacije.
Okupacija trga pred Ljubljansko borzo poteka že peti dan. (Foto: Aljoša Kravanja)
"Vztrajali bomo, dokler ne bomo kaj dosegli. Pričakujemo spremembe. Te se bodo začele dogajati po celem svetu – čim se bodo začele v ZDA, se bodo razširile tudi drugod," je pojasnil eden od protestnikov Pero Djošan.
"Tu smo, da pokažemo, da nam gre za ljudi, da pošljemo sporočilo tudi tistim, ki menijo, da še vedno dobro živijo. Kaj pa čez pet let? Naj odprejo oči. Najlažje je sedeti doma in si zatiskati oči. V bistvu pa ne moreš iti dvakrat na leto za teden dni na dopust, ker ni denarja," je še poudaril.
V kabinetu premierja Boruta Pahorja so potrdili, da je predsednik vlade protestnike obiskal v ponedeljek zvečer, pred borzo pa se je te dni pojavil tudi predsednik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije Matjaž Hanžek.
Na vprašanje, koliko zanimanja so za Okupacijo borze 150 pokazali politiki, je odgovoril, da se jih je nekaj oglasilo, da pa "niso prišli zares zraven". "Nas nihče ne razume in nas tudi ne bo. Predvolilne obljube so lahko takšne in drugačne. Lahko nam obljubijo zlata jajca, dobili ne bomo pa nič," je bil pesimističen sogovornik.
'Ne okupirano, osvobojeno ozemlje!'
V torek so v taboru organizirali delavnici na temo samopomoči v stiski in nevarnosti zlorabe psihiatričnih zdravil. Na redni skupščini ob 18. uri je sodelovalo okoli 200 udeležencev. Po skupščini je sledila še delavnica o univerzi in epistemologiji, ki sta jo vodila profesor Rastko Močnik in Marko Kržan z oddelka za sociologijo na filozofski fakulteti.
Močnik, ki je pred borzo predstavil del svojega rednega predavanja na fakulteti, je menil, da ne gre za okupirano, temveč osvobojeno ozemlje. Zdi se mu tudi pozitivno, da se mediji že štiri dni sprašujejo, kakšne naj bi bile rešitve za izpostavljene težave, saj so bile rešitve še pet dni nazaj zanje samoumevne – šlo je namreč za 'rešitve' v obliki ostrih varčevalnih ukrepov in krčenja javne blaginje, kakršnih je v zadnjem času deležna recimo Grčija.
Danes bodo protestniki na trgu pred borzo organizirali delavnico, naslovljeno Zakaj smo pred borzo? in tudi delavnico o skupnem zagovorništvu ter konkretni pomoči.
Kot pravijo, jih napovedano slabo vreme ne bo pregnalo, potrebujejo le pomoč v obliki šotorov. "Vsa društva in posameznike, ki bi bili pripravljeni posoditi večje šotore (cca. 4 m x 15 m), pozivamo, da pokličejo na telefonsko številko 051 386 084 ali pripeljejo šotore neposredno pred borzo," so zapisali.
Kurnik: Osvojiti hočemo skupno blaginjo
Namen Okupacije borze 150 ni, da se v Sloveniji znova zavrti kolesje nacionalne politike, ki ne pelje nikamor, temveč da se vzpostavi razmerje sil z obstoječim sistemom in osvoji skupno blaginjo, se je na očitke, da so protestniki zoper "nasilje finančnega kapitalizma" izbrali napačno mesto, odzval Andrej Kurnik s fakultete za družbene vede.
"Ljudje denimo sprašujejo, zakaj nismo pred bankami, ki so povezane s tajkunskimi odkupi. Seveda je to res, ampak mi pravimo, da je sam sistem finančnega kapitalizma generalizirana korupcija. Mi moramo vzpostaviti razmerje sil s samim sistemom. Tu niso možne izboljšave v smislu 'porežimo ekscese in bo vse v redu'," je pojasnil.
Dodal je, da so se za protest pred poslopjem Ljubljanske borze odločili tudi zato, ker nekaj hočejo. "Tisto, kar mi hočemo, pa je osvojiti skupno blaginjo. To lahko osvojimo samo tako, da na najbolj splošni ravni odpremo konflikt – in ne govorimo o kakšnem nasilju – in možnost novega konsenza s finančnimi institucijami," je poudaril.
Povezani članki
Glasuj
Če bodo v Ameriki volitve kaj spremenile, potem se tem protestnikom piše še slabše; republikanci bodo še manj prijazni do njih.
Samo ne sanjati o kakšni revoluciji v Severni Ameriki, Amerikanci sovražijo socializem, še v Kanadi se beseda socializem nikoli ne pojavi; ljudje, pa imigranti tudi, hočejo pa da jih država pusti pri miru, pravzaprav vlada, tako da lahko sami kaj ustvarijo.
Amerikanec je ponosen če je "self-made man", izobrazba tu ni tako pomembna, bolj pomemben je smisel za biznis.
S tem ko se zasebna lastnina vse bolj sprejema in ko javni sektor v številnih družbah vse bolj izgublja, se vedno več svetovnega bogastva nahaja v zasebnih rokah. Resnična je tudi druga plat - da se deli manj svetovnega bogastva - kajti zasebno bogastvo stremi k temu, da se kopiči za zasebno uporabo. Za vsakogar, ki ga skrbi zaradi tako nastalih prevladujočih neenakosti - 20 odstotkov najbogatejših na svetu je sedaj 60-krat bogatejših od najrevnejših 20 odstotkov, prepad je sedaj dvakrat večji kot sredi šestdesetih let - je to nič kaj spodbuden in na videz kar neustavljiv trend.
Ta vedno slabša porazdelitev bogastva je vzrok za vse bolj nezdravo okolje, kajti potrošniško naravnana gospodarstva pospešujejo vse bolj intenzivno uporabo materialov in energije, ki jo lahko še dodatno zaostri struktura zasebne, individualizirane porabe, saj le-ta v številnih primerih zahteva daleč večje količine materiala in energije kot pri delitvi.
Z delitvijo lahko začnejo tudi posamezniki in soseske. Prebivalci lahko sami prevzamejo pobudo in presodijo, v kolikšni meri uporabljajo stvari, ki so v njihovi lasti, in ali so jih pripravljeni deliti. Ali mora imeti vsaka družina svojo kosilnico? Svoj komplet prtljage? Svojo opremo za kampiranje ali svoje smuči? Predstavljajte si, kako bi poživili soseske, če bi prebivalci sledili zgledu sobivanjske skupnosti Almeda v Novi Mehiki in bi objavili seznam stvari, ki si jih sosedje lahko sposodijo.
Gary Gardner
Če hočete spremembe, potem na volitve, saj druge šanse nimate
hahahahahahah sej ti si nor noorrrr kakse pises ce bi volitve kaj spremenile bi bile prepovedane! volitve ne bodo nic spremenile ti ovca neuman naivna vse bo isti ti si ocitno tip cloveka ki naseda politikom sej take imajo radi da jih naokol prinasajo in jim lazejo v obraz zbudi se odpri oci!!!!
Problem je da ti protestniki ne gredo na volitve.
Na volitve gredo starejši, samo ti so zadovoljni s staus quo. Penzionisti so dobro situirani, imajo denar, dobre pokojnine, nobenega pufa, vrednost njihovih nepremičnin se je v nekaj desetletjih podvojila.
Seveda pa mladi na drugi strani trpijo, nabrali so si ogromno pufa še predno so doštudirali, delo tudi težko dobijo, tako da njihova prihodnost ni tako rožnata.
Dve generaciji ki nimata nič skupnega.
















