Nov nesporazum na relaciji vlada–vrhovno tožilstvo. Tokrat je jabolko spora izjava notranje ministrice Katarine Kresal, da so se "tektonski premiki" pri učinkovitejšem boju proti gospodarskemu kriminalu na policiji in sodiščih že zgodili, korak naprej pa mora zdaj storiti še tožilstvo.
V uradu generalne tožilke Barbare Brezigar ministričine navedbe zavračajo, češ da so že pred 14 leti poskrbeli za ustrezno organiziranost na tem področju. V leto 1996 namreč segajo začetki skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, so spomnili v odzivu.
"Kljub hudim političnim nasprotovanjem je skupina pričela z delom – tako na zadevah organiziranega kot tudi na zadevah zahtevnega gospodarskega kriminala," so zapisali in dodali, da so tudi prvi začeli s preiskovanjem in obravnavo pranja denarja v Sloveniji. "Očitno prihaja do primerljive organiziranosti drugje šele 14 let za tem, ko je za svojo ustrezno organiziranost in specializacijo dela poskrbelo tožilstvo."
Organiziranost državnega tožilstva in državno tožilstvo nasploh pa tudi ne spadata v pristojnost notranjega ministrstva, so zaključili.
LDS: Kresalova ni posegala v tožilstvo
Predsednica LDS Katarina Kresal z ničemer ni posegala v organiziranost tožilstva, kot ji očita vrhovno državno tožilstvo, so sporočili iz LDS. Po oceni stranke je namreč povsem običajno, da kot članica vlade in kot predsednica LDS izraža svoja stališča o prioritetah vlade na področju gospodarskega kriminala in učinkovitosti posameznih institucij.
"Zagotovo je najlaže samozadostno ugotavljati, da je tožilstvo zelo uspešno pri pregonu gospodarske in druge zahtevne kriminalitete in da ne potrebuje sprememb," so zapisali v LDS. "Žal je situacija v Sloveniji rahlo manj optimistična, kar ugotavlja tako strokovna kot najširša javnost, zato so sistemske spremembe različnih institucij nujno potrebne," so navedli.
Kot je opozoril LDS, bodo le tako lahko pristojni organi dokazali, da so se učinkovito spopadli z gospodarsko kriminaliteto. Pri tem pa ne morejo pristati na to, da sta za neuspešne kazenske pregone odgovorna samo policija in sodišča. Zato vztrajajo pri tem, da se morajo vse institucije, ki vodijo postopke, organizirati tako, da bo njihovo delo strokovno, učinkovito in dosledno, so še zapisali.
