Dars: Ne samo vinjete, treba je podražiti cestnino za tovornjake

Premierka Alenka Bratušek je po seji vlade v četrtek, 22. avgusta, napovedala, da bo vlada v kratkem odločala o podražitvi vinjet za uporabo avtocest, o čemer je razmišljala že pred počitnicami. Podražitev je potrebna zaradi finančne stabilnosti Družbe za avtoceste (Dars) in treba je poplačati dolgove, ki niso majhni, je pojasnila. Celoten Darsov dolg je 2,7 milijarde evrov.

Predlagajo vinjete za kombije

Na Darsu poleg podražitve vinjet za osebna vozila predlagajo še uvedbo dražjih za kombije, s katerimi bi po njihovih izračunih dobili do pet milijonov evrov letno. Po njihovi razlagi se s kombiji večinoma vozijo delavci, veliko je tranzita iz Romunije, Bolgarije, Madžarske in Ukrajine. Praviloma so vozila slaba in močno onesnažujejo, vozniki so utrujeni in predstavljajo tveganje za varnost in pretočnost prometa, pravijo.

Dars: Spremembe cestninjenja bi najbolj prizadele tuje avtoprevoznike

Najbolj potrebna pa bi bila sprememba cestninjenja za tovornjake po načelu "kdor bolj onesnažuje, naj plača več", pravijo na Darsu. Njihova ideja ni nova, vendar je v preteklosti naletela na nasprotovanje, saj so kritiki trdili, da bo ukrep močno prizadel zaradi krize že tako ali tako "obubožane" slovenske avtoprevoznike.

Če bi se cena letne vinjete podražila s 95 na 110 evrov, bi v Darsovo blagajno priteklo od pet do osem milijonov letno, kar je po besedah predsednika uprave Matjaža Kneza kaplja v morje. Želijo si vzpostaviti pošten sistem cestninjenja glede na uporabo cest in nastalo škodo na cestišču. Več prihodkov hočejo od tovornega prometa, ki ga po njegovih trditvah ne izkoristimo dovolj. Višjo cestnino bi uvedli za prve tri EURO emisijske razrede vozil.

Poudaril je, da je treba denar vzeti zaradi škode na cesti, ki jo povzročajo, in zaradi onesnaževanja. Denar leži na cesti in mi ga ne poberemo, je opozoril. Glede nasprotovanja slovenskih avtoprevoznikov je odgovoril, da bi spremembe najbolj prizadele tujce, predvsem Ukrajince, Romune in Bolgare, ki imajo najslabše tovornjake in povzročijo največ prometnih nesreč na avtocestah. Ob sedanjem cestninjenju pa podarjamo denar tujcem, je poudaril.

Slovenski prevozniki imajo razmeroma dober vozni park. Največ tri odstotke med njimi bi padlo med tovornjakarje, ki bi morali plačati največ cestnine, ker močno onesnažujejo, pravijo na Darsu. V odstotkih je domačih uporabnikov slovenskih avtocest 35 odstotkov, preostalo so tujci. Od 65 odstotkov tujih uporabnikov avtocest je 73 odstotkov tovornjakarjev in od tega jih je 80 odstotkov v najbolj onesnaženem razredu, so razložili na Darsu.

Na slovenskih avtocestah je dnevno okoli 6700, v Avstriji pa okoli 4000 tovornjakov in glede pobiranja cestnine za tovornjake smo na dnu v primerjavi z drugimi državami. V Avstriji, kjer je manj tovornjakov, namreč poberejo več od tovornega prometa, veliko več poberejo tudi v Italiji. Po Darsovih izračunih avtoprevoznikom letno "podarimo" 15 kilometrov avtoceste. Še več – 10 odstotkov slovenskega avtocestnega omrežja se danes ne cestnini za tovornjake, ob vzpostavitvi cestninjenja za celoten krak bi dobili dodatne tri milijone evrov.

Zavzemajo se tudi za ukinitev pravic in popustov pri cestninjenju tovornjakov, ki bi po Darsovih izračunih precej doprinesla. Ugodnosti in popusti so bili sprejeti leta 2010 predvsem za slovenske avtoprevoznike, danes imajo precejšnjo korist tujci, saj jim gre okoli 60 odstotkov predplačniških popustov, kar je po mnenju Darsovega člana uprave Tineta Svoljšaka tiha subvencija države.

Po njegovih izračunih bi ob spremembah meja za emisijske popuste dobili dodatnih 7,3 milijona, ob ukinitvi predplačniških popustov dodatnih 9,8 milijona, ob ukinitvi poplačniških rabatov 1,2 milijona in ob ukinitvi nočnih popustov dodaten milijon evrov.

Želijo si enoten dolg z enotnim rokom za odplačilo

Dars ima letno približno 300 milijonov evrov prihodkov in več kot polovica denarja gre za odplačilo dolgov. Natančneje – 143 milijonov dajo za glavnice in 60 milijonov evrov za obresti. Ostane 97 milijonov evrov: 35 milijonov evrov gre za plače, 25 milijonov evrov se potroši za posipni material, zaščitne ograje in podobno, 27 milijonov je za obnove cest in za nove investicije. Ostane 10 milijonov evrov.

Svoljšak je poudaril, da mora biti Darsovo poslovanje stabilno, zato si tudi prizadevajo za spremembo cenovne politike. Trenutno odplačevanje dolgov določa 24 zakonov, kar pomeni, da se mora Dars za vsak dolg posebej pogajati z bankami za reprogram. Želijo si krovni zakon z enotnim dolgom in enotnim rokom za odplačilo. Prizadevajo si za podaljšanje roka za odplačilo dolga do leta 2040 in za pogajanja pod komercialnimi pogoji. Predlog je na finančnem ministrstvu od marca letos.

Trenutno letno odplačujejo od 120 do 130 milijonov evrov za glavnico. Ob spremenjeni cenovni politiki bi po besedah Svoljška lahko plačevali od 170 do 180 milijonov evrov za glavnico. Po pogajanjih z bankami so sicer za zdaj varni do oktobra 2014, zatem lahko v najslabšem primeru sledi dokapitalizacija, če res ne bo denarja za poplačilo dolgov. Banke Dars medtem še dojemajo kot podjetje vredno zaupanja, vendar imajo pri reprogramih dva pogoja: stabilno poslovanje in spremembo cenovne politike. Vsa posojila so sicer zavarovana z državnim poroštvom.

Če se podražijo samo vinjete, bi lahko Darsov dolg postal državni

Dars trenutno od vinjet dobi 47, od tovornjakov pa 53 odstotkov prihodkov. Če se bodo podražile samo vinjete in ne tudi spremenila cestninska politika do tovornega prometa, bi lahko prihodki postali 50 – 50 in bi lahko Darsovi dolgovi postali državni. Takrat ne bi več govorili o prihodkih, temveč o dajatvah oziroma davkih, in celotni Darsov dolg bi postal javni, je opozoril Svoljšak. Država bi morala tedaj 2,7-milijardni dolg prikazati v javnofinančnih bilancah. 

Trenutno še potekajo usklajevanja

Ni še znano, kdaj bo vlada odločala o Darsovih predlogih. Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da še potekajo usklajevanja med avtoprevozniki, Darsovimi uslužbenci in predstavniki finančnega ministrstva. Predvideno pa je, da bo vlada obravnavala tako vinjetni sistem za osebna vozila kot tudi cestninjenje za tovornjake.

Predvidene spremembe predvidevajo večje povečanje cestnin za vozila z motorji, ki bolj onesnažujejo okolje in nadgrajujejo sedanji sistem, ki že upošteva plačilo cestnine glede na EURO emisijski razred vozila, kar pomeni, da vozila, ki bolj onesnažujejo okolje, plačujejo višjo cestnino, so še pojasnili.

Avtoprevozniki so proti

Napovedani podražitvi cestnin ostro nasprotujejo prevozniki, združeni v Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Glede na to, da predlog podražitve cestnin še dodatno obremenjuje cestne prevoznike, ki poleg vseh ostalih dajatev, iz naslova CO2 takse namenijo v proračun več kot 60 milijonov evrov na leto, so pričakovanja cestnih prevoznikov glede minimalnega znižanja cestnin in odobritve subvencij za ekološka vozila povsem upravičena," meni sekretar Sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik. Ob morebitni podražitvi cestnin pa bodo prizadeti tudi drugi obrtniki in podjetniki, ki vsakodnevno uporabljajo transportna vozila, je opozoril.

Medtem si slovenski avtoprevozniki želijo stroškovno učinkovit in pošten ter avtomatiziran elektronski cestninski sistem, ki bi zaračunaval stroške uporabe avtocest in hitrih cest po dejansko prevoženih kilometrih in po obsegu onesnaževanja, je poudaril. Opozoril je še, da jim vlada še vedno ni odgovorila na zahteve glede reševanja aktualnih problemov. Med drugim gre tudi za vprašanje, ali bo vlada do konca letošnjega leta zagotovila finančna sredstva za subvencije za nakup ekoloških gospodarskih vozil, je dodal.