Največ težav je v t. i. nenadzorovanem zračnem prostoru, to je pod 1200 metri po skoraj vsej Sloveniji, kjer so predpisi glede letenja ohlapnejši, kot denimo v bližini naših treh mednarodnih letališč ali višje. To naj bi bila v svetu sicer povsem običajna praksa, ki omogoča nemoteno delo športnim društvom, ljubiteljem letenja in jadralnim padalcem.
Tudi kontrolorji letenja v tem območju ne usmerjajo prometa, zgolj svetujejo, in pilotom, ki to želijo, dajejo podatke. Vendar piloti manjših letal pogosto ne upoštevajo niti teh ohlapnih pravil in priporočil kontrolorjev. Kljub prepovedi letenja v megli in dežju, ko je vizualno letenje nemogoče, se pogosto odpravljajo na pot. Tako sta se obe odmevnejši nesreči motornih letal, leta 1999 na Pohorju in sredina, zgodili prav ob megli in v dežju. Poleg tega je veliko pilotov, ki se znajdejo v težavah, neizkušenih in slabo pozna predpise.
Tako niso redki primeri, ko na primer jadralni padalci pomotoma zaidejo v območje, kjer nimajo kaj iskati, včasih celo na letalske poti. Zanimivo pa je, da je primorski primer že drugi ta teden. V ponedeljek zvečer je med izvajanjem akrobacij strmoglavil avstrijski pilot jadralnega letala v bližini Slovenj Gradca. Po prvih podatkih naj bi skušal izskočiti, vendar se mu padalo ni odprlo, zato nesreče ni preživel.
