Nekateri za pot v boljše življenje zastavijo vse

Tipični ilegalni migrant je po podatkih slovenske policije moški, star od 20 do 30 let, iz Severne Afrike, podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda ali Balkana. V Slovenijo poskuša vstopiti peš na "zeleni meji" ali na mejnih prehodih, bodisi skrit v vozilu ali vlaku bodisi uporablja ponarejene in prirejene listine. Največkrat pride iz Hrvaške.

Cena njegovega potovanja je odvisna od kakovosti "storitev". Precej visoki so zneski, ki jih je potrebno plačati za potovanje na zračnih mejah s ponarejenimi dokumenti – med 10.000 in 15.000 evrov. Manj se plačuje zgolj vodenje čez zeleno mejo ali prevoz preko Slovenije – med 250 do 1000 evrov.

Medtem ko je čedalje manj nezakonitih prehodov meje, je vse več prošenj za azil. Lani so jih prejeli 385, kar je 40 odstotkov več kot leta 2013. Poti migrantov se zadnje čase premikajo predvsem iz Sredozemlja preko Turčije, Grčije, Madžarske in Srbije na eni strani in iz Italije preko Francije do Nemčije na drugi strani.

V začetku devetdesetih let so v Sloveniji prevladovali prosilci iz držav nekdanje Jugoslavije, danes je struktura drugačna: največ jih je iz Sirije, Afganistana, Pakistana in držav Afriškega roga, pa tudi iz Ukrajine. Prevladujejo moški v starosti od 18 do 34 let. Nastanijo jih v azilnemu domu, ki ga upravlja notranje ministrstvo.

O prošnji odločajo na notranjem ministrstvu, postopki, ko prosilec samovoljno zapusti Slovenijo, lahko trajajo nekaj dni, postopki, kjer gre za zapletene situacije in okoliščine, lahko tudi nekaj mesecev. Slovenija ni njihova ciljna država, večina jo zapusti še pred rešitvijo vloge za azil, zato ustavijo postopek. Lani je bilo takih 216 od 385 prosilcev, odpravili so se predvsem v zahodne in severne evropske države.

Prošnje za azil v Sloveniji:

Azil dobi prosilec, ki mu izvorna država ne more ali noče nuditi zaščite. Lahko zanj zaprosi tujec, ki ga v matični državi sistematično preganjajo zaradi političnega prepričanja ali zaradi verske, rasne, narodnostne oziroma etnične pripadnosti. Do njega je upravičen tudi posameznik, če bi bilo ob vrnitvi v matično državo ogroženo njegovo življenje ali svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

Bodo pregledovali vse potnike?

V zadnjem času se na evropskem nivoju odvija intenzivna razprava o okrepljenem nadzoru na zunanjih mejah. Dejstvo je, da so v boje na tujih kriznih območjih vključeni tudi evropski državljani, zato je lahko ogrožena notranja varnost Unije, če se "tuji teroristični borci" vrnejo nazaj v svojo državo. Zato je tudi eden od ciljev, da so države obveščene o njihovi vrnitvi, po drugi strani pa je namen tudi preprečiti nove odhode na bojišča.

Dejstvo pa je, da imajo evropski državljani pravico prostega gibanja in so pri prehodu zunanje schengenske meje deležni samo temeljne mejne kontrole, kar pomeni, da se preveri, če izpolnjujejo pogoje za prestop državne meje in imajo pri sebi veljaven dokument. Osebo preverijo bolj podrobno, če bi lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost.

Zato so nekatere države predlagale okrepitev nadzora na meji. "Naše stališče je, da s preverjanjem vseh potnikov, ki so državljani Evropske unije, ne bi mogli zagotoviti učinkovite mejne kontrole," so sporočili. Na letni ravni namreč zunanjo schengensko mejo v Sloveniji prestopi približno 45 milijonov evropskih državljanov. Zato so predlagali ciljno usmerjeno in učinkovito mejno kontrolo.