NIJZ z ne preveč prepričljivim sporočilom: Vrtnine v Ljutomeru so varne, a jih je bolje zavreči

Nacionalni inštitut za javno zdravje je dobil vse rezultate analiz vzorcev vrtnin iz okolice pogorišča v Ljutomeru. Ocenjuje, da so varne za uživanje, a dodaja, da naj jih kljub temu prebivalci iz previdnostnega načela raje zavržejo.

požar v podjetju Eko Plastkom v Ljutomeru - 3

Po požaru v podjetju Eko Plastkom v Ljutomeru (Foto: Sobotainfo.com)

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je danes dobil vse rezultate analiz vzorcev vrtnin, na osnovi katerih ocenjuje, da so glede na veljavno zakonodajo vrtnine v okolici pogorišča v Ljutomeru varne za uživanje, kljub temu pa naj jih prebivalci iz previdnostnega načela zavržejo.

požar v Ljutomeru

V objektu podjetja Eko Plastkom v Ljutomeru je zagorelo 8. junija zvečer. (Foto: Bralec Luka)

V dveh od petih vzorcev je analiza sicer pokazala prisotnost dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), vendar v nizkih koncentracijah in pod mejo za ukrepanje, zato NIJZ na osnovi prejetih rezultatov analiz preklicuje priporočila, izdana 9. in 12. junija. V njih so med drugim zapisali, naj vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo in se ne dajo ustrezno olupiti, ne uporabljajo, intenzivno gibanje na prostem, zlasti dejavnosti, pri katerih se zelo praši, pa so odsvetovali.

Iz previdnostnega načela pa NIJZ vseeno svetuje, da listnato zelenjavo, solato, radič, špinačo, blitvo, peteršilj, zeleno in podobno, ki je rasla ob požaru, prebivalci odrežejo in zavržejo med komunalne odpadke, ne pa v kompost ali med biološke odpadke.

Zelenjava, ki je zrasla po požaru, ter vsa druga zelenjava in sadje so varni za uživanje.

Ob tem NIJZ opozarja še na splošne ukrepe, da zelenjavo in sadje pred uporabo temeljito operejo, po potrebi oščetkajo in s tem odstranijo ostanke zemlje in prahu. Odrasli naj pazijo, da otroci ne dajejo zemlje in trave ter umazanih rok v usta, po aktivnostih na prostem naj si pred vstopom v stanovanje očistijo ali zamenjajo obutev, si dobro umijejo roke, pazijo pa naj tudi, da bodo tako ravnali tudi otroci.

Ob skrbnem upoštevanju navedenih higienskih priporočil igre na travi, zemlji in pesku niso več odsvetovane, je še sporočil NIJZ.

V objektu podjetja Eko Plastkom v Ljutomeru je zagorelo 8. junija zvečer.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 9
FesterAdams 06.07.2017 20:18:07
Po medijih je polno reklam o bojda sočnih nektarinah, breskvah, melonah itd. Pljunimo resnici v oči. Po naših trgovinah takega sadja enostavno ni. Že več let primerjam ponudbo, ki jo je videti dandanes, s ponudbo izpred recimo 40 let. Ko si takrat kupil breskve so bile prava milina po okusu in mehkobi. Nektarin takrat še ni bilo, se pa spomnim rajskega okusa ananasa. Tisti v konzervah mu ni segel niti do kolen. Kupiti je bilo mogoče izključno rjavega, torej zrelega. Seveda je tu in tam trgovcu kateri segnil, a nobena skrivnost ni, da trgovci odpad, imenovan kalo, bogato zaračunajo v ceno enote. Danes v trgovini dobiš izključno zelen ananas, ki ne seže do kolen tistemu v konzervah. Razlog je preprost. Sadeži so mnogo prerano obrani. Trgovci so v svoji lakoti za dobičkom torej še zelo iznajdljivi. V strukturi cene sadja imajo vgrajen velik kalo, v resnici pa ga na vsak način skušajo spraviti na nič. E.., bratje, tako pa to ne gre. Ali eno, ali drugo. Žal se je ta sistem že tako zagnezdil, da bi bila potrebna desetletja, da bi ga likvidirali in smernice tega posla spravili na sprejemljive za kupca. Neki dan sem v Liedlu zagledal živo rumene melone, imenovane medene melone. Kupil sem eno, jo ohladil, pod večer pa jo prerezal in se pripravil na »užitek«. No.., reči moram, da od užitka ni bilo prav nič. Zadeva trda, popolnoma neokusna, o kakšni medeni sočnosti pa ni bilo ne duha, ne sluha. Podvomil sem vase in ob mojem obisku naslednji dan tam povprašal poslovodkinjo, če je tako melono morda potrebno kuhati? Smeje mi je odgovorila, da se to konzumira takšno, kot je. Predlagal sem ji, da eno plačam, potem pa jo naj postrežemo slučajnim mimoidočim, da se bom še jaz lahko malo smejal. Po pričakovanju baba ni bila za to. V trgovini torej ne kupim nikoli nobenega takega sadja. Je zanič in zaradi nedozorelosti tudi brez hranljivih vrednosti, žmaha pa itak nima nobenega. Da boste lažje razumeli razliko, morate enkrat v trgovini kupiti denimo marelice in jih poskusiti. Potem pa iti nekam, kjer raste drevo marelic in poskusiti eno, ki je odpadla sama in kaka dva dvi leži pod drevesom. Takrat boste komaj lahko razumeli, kakšen je okus prerano obrane marelice in kakšen je ta pravi okus apricot…
Več komentarjev