Čas za Zemljo

Nov slovenski turizem: 'Vedeti moramo, koga želimo povabiti. Tudi domov ne vabimo kar kogar koli'

Ljubljana, 29. 09. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Lina Eržen
Komentarji
47

Pred dvema letoma je Slovenija začela Zeleno shemo. Odločili smo se, da bomo prepoznavni ne le po naravi, temveč tudi po trajnostnem razvoju. Povabili bomo goste, ki si dopust želijo preživeti v zdravem okolju. Ker pa tega ne moremo le promovirati, ima nova turistična strategija prednost tudi za nas, domačine, saj bomo z njenim upoštevanjem dobili prijetnejše domovanje.

Maribor je ena od destinacij, ki se je pridružila Zeleni shemi.
Maribor je ena od destinacij, ki se je pridružila Zeleni shemi. FOTO: Thinkstock

"Če si samo čist in zelen, še nisi nujno trajnosten. To je ta preskok v razmišljanju, ki bi ga radi naredili z Zeleno shemo," razloži Tina H. Zakonjšek iz Zavoda Tovarna trajnostnega turizma.

Leta 2008 se je Slovenija odločila za to strategijo turizma, leta 2015 je Zelena shema začela delovati. Sogovornica poudarja, da je to orodje, s katerim se lahko destinacije naučijo, kako postati trajnostne. K takšnemu pristopu nato spodbujajo svoje turistične ponudnike. Ti lahko pridobijo enega od šestih okoljskih certifikatov, ki jih Zelena shema priznava. S tem prejmejo še znak Slovenia Green, ki ga sicer dobijo tudi vse destinacije, ki zadostijo dovolj kriterijem Zelene sheme. Gre za obče priznana merila mednarodne organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem, Global Sustainable Tourism Council. Slovenska turistična organizacija jih je v sodelovanju z njimi našim razmeram le prilagodila.

Trajnostni pristop je tudi dober odnos do zaposlenih ter lokalnega prebivalstva

Mnoge destinacije so bile prepričane, da bodo pogoje za priznanje Slovenia Green hitro izpolnile, pove Nataša Hočevar s Slovenske turistične organizacije. Menili so, da bo dovolj lepa narava in to, da jo varujejo. Vendar pa je trajnostni razvoj več od tega. Pomembno je tako, kolikšen odstotek odpadkov reciklirajo, kot tudi, koliko odpadkov proizvedejo. Tako, koliko je nepozidanih površin ali površin za pešce, kot to, kako so plačani turistični delavci in koliko ima od turizma lokalno prebivalstvo. Primer trajnostnega turističnega ponudnika z okoljskim certifikatom, hotel Natura na Rogli, tako varčuje ne le z vodo in energijo, temveč gostom tudi nudi hrano lokalnih kmetovalcev, imajo celo svoj vrt.

Vedeti moramo, koga želimo povabiti. Tudi domov ne vabimo kar kogar koli

Največ težav pri Zeleni shemi imajo naše destinacije na dveh področjih, pove Zakonjškova. Prvo je destinacijski menedžment. "Treba je imeti strategijo svojega turizma in njegovega razvoja. Vedno ozaveščamo, da je treba vedeti, koga povabimo. Tudi domov ne vabimo vsevprek. Mi želimo goste, ki cenijo naravo in bodo z njo lepo ravnali. In želimo goste, ki ostanejo dlje in več potrošijo." Vsaka destinacija mora vedeti, kakšne goste vabi, in turistični produkt mora oblikovati tako, da bo pritegnil prav njih.

Druga težava, ki se do zdaj najpogosteje pojavlja, pa je, da destinacije svoje turistične ponudnike ne izobražujejo dovolj o trajnostnem pristopu. Da bi dobile priznanje, jih morajo spodbujati k takšnemu oblikovanju ter izvajanju produktov. Poleg tega je ideja, da bi morali svoje ponudnike tudi povezovati v eno zgodbo, ki jo nato ponudijo želenemu gostu. Spodbujamo jih, da bi bila ta zgodba zelena, pove Zakonjškova, kar pa ne pomeni nujno, da je povezana samo z uživanjem v naravi. Primer je Velenje, ki je svojo zgodbo zgradilo na dediščini socializma. Predstavili pa vam bomo še dve.

Pri nas je do zdaj priznanje Slovenia Green prejelo 23 destinacij. Zlato imata dve: Ljubljana in Podčetrtek. Če zadostiš vsem merilom, prejmeš platinasto priznanje. Obstajata pa še srebrno in bronasto.

Fontana piva kot tisto, kar pritegne pozornost in ime destinacije ponese v svet.
Fontana piva kot tisto, kar pritegne pozornost in ime destinacije ponese v svet. FOTO: Slovenska turistična organizacija (STO)

1. Hmeljarska zgodba

Ob novici, da so v Žalcu postavili fontano piva, je marsikdo zmajal z glavo. A fontana je degustacijska (ni mogoče spiti več kot 1 dcl posameznega piva, vsa pa so primeri kakovostnih slovenskih piv in se menjajo). Šlo je za način, kako pritegniti pozornost. "Vedeli smo, da imamo več zanimivih turističnih produktov," govori Hana Šuster Erjavec, podžupanja. "Rimsko nekropolo, ki je spomenik nacionalnega pomena, jamo Pekel, ki je kraški biser sredi Štajerske, baročni dvorec Novo Celje in Ekomuzej hmeljarstva, eden od samo šestih takšnih muzejev na svetu." Potrebovali so nekaj, kar bo ime mesta poneslo v svet in jim omogočilo, da nato goste usmerjajo še na druge lokacije.

Njihovo zgodbo hmelja sestavljajo tudi hmeljarske turistične kmetije ter pohodne in kolesarske poti med hmeljišči. Ob fontani je tržnica, ki ponuja vrsto lokalnih izdelkov. Cilj je narediti internetni portal, kjer bo vso ponudbo turist lahko pregledal in kupil/rezerviral na enem mestu.

2. Zgodba reke Drave

Mesto Maribor je srebrna Slovenia Green destinacija, ki se je odločila zgodbo zgraditi okrog reke Drave ter seveda vina, saj so vinorodno območje. Po reki se je mogoče peljati s splavom, ki je nadaljevanje tradicije, saj so tako po reki tovorili les. Splavarjenje se konča v centru mesta, pri najstarejši trti na svetu, kjer je mogoče poskusiti številna lokalna vina. Kot pravi Zlatko Jesenik, predsednik Turističnega društva Maribor, bi radi v prihodnje razmišljali, kako ponuditi tudi splavarjenja, ki bi trajala več časa oziroma bi bila povezana z aktivnostmi, ki bi jih turisti lahko počeli na obeh bregovih reke. Že je vzpostavljena tudi Dravska kolesarska pot, pri kateri gre za sodelovanje kar 18 občin.

Tako pričakajo na mariborskem "flosu."
Tako pričakajo na mariborskem "flosu." FOTO: L. E.
Maribor zeleno zgodbo gradi z reko Dravo. Ob njej je bila urejena tudi Dravska kolesarska pot.
Maribor zeleno zgodbo gradi z reko Dravo. Ob njej je bila urejena tudi Dravska kolesarska pot. FOTO: L. E.
Splavarjenje je obuditev tradicije, saj se je tako po reki peljal les.
Splavarjenje je obuditev tradicije, saj se je tako po reki peljal les. FOTO: L. E.

3. Retro Velenje

Mesto, ki se je pred 30 leti spopadlo z uničenim okoljem, je danes (kot Žalec) bronasta Slovenia Green destinacija. Potem ko se je več desetletij ukvarjajo s sanacijo okolja, je tudi Zeleno shemo zagrabilo kot priložnost, pove njegova zelena koordinatorka Urška Gabršek. Ne more se še pohvaliti s turizmom, a njen cilj je, da do leta 2021 postane prepoznavna slovenska turistična destinacija. Velenje je nastalo zaradi premogovnika in rudarjev. Svojo turistično zgodbo je tako zapeljal kot spoznavanje odraščanja in življenja v dobi socializma, torej časa, ko je mesto nastalo z udarniškim delom.

Ena od zgodb, ki jo je povedala vodnica, je bila tako, da žena politika iz Sovjetske zveze, ki je bila na obisku v Velenju, po ogledu mesta ni verjela, da bi v tako lepih stanovanjih živeli rudarji, ne pa funkcionarji. Župan naj bi ji dejal, naj si izbere katero koli stanovanje in skupaj bodo potrkali na vrata, da ji dokažejo nasprotno. Ko so gradili mesto, naj bi bila namreč želja, da rudarji, ki delajo v težkih razmerah, bivajo v svetlih in prostornih domovih z lepo urejeno okolico. Glavni trg s kulturnim domom je res primer lepe socialistične arhitekture.

Svojo strategijo turizma so sicer razvijali tako, da so učinek preizkusili na več skupinah. V skladu z novo turistično usmeritvijo pa so uvedli tudi brezplačne avtobuse, brezplačno izposojo koles in brezplačne zvezke za šolarje.

Velenje je nastalo po drugi svetovni vojni in se je pri svoji turistični strategiji odločilo za zgodbo svoje dediščine socializma.
Velenje je nastalo po drugi svetovni vojni in se je pri svoji turistični strategiji odločilo za zgodbo svoje dediščine socializma. FOTO: Slovenska turistična organizacija (STO)

S trajnostnim pristopom je mogoče prihraniti

Sploh hotelirji naj bi bili najprej do koncepta trajnostnega turizma precej sumničavi. Bali so se, da bo šlo za nekakšno ezoteriko ali da bodo morali v velike investicije, pripoveduje Zakonjškova. To ilustrira s primerom, kako je takšnemu hotelirju povedala, da bi bil eden od trajnostnih ukrepov to, da podnevi v preddverju, kjer sta stala, ugasne luči. Hitro je uvidel, da so te res nepotreben strošek, in bil pripravljen poslušati.

Rogla je destinacija, ki se je pridružila Zeleni shemi in ugotovila, da nima namestitev z okoljskim certifikatom. Nato so se lotili izobraževanja in spodbujanja hotelirjev in zdaj imajo dva ponudnika z EU Marjetico.
Rogla je destinacija, ki se je pridružila Zeleni shemi in ugotovila, da nima namestitev z okoljskim certifikatom. Nato so se lotili izobraževanja in spodbujanja hotelirjev in zdaj imajo dva ponudnika z EU Marjetico. FOTO: Thinkstock
Pri hotelu Natura na Rogli, eni od namestitev z EU Marjetico, so se spomnili tudi tega preprostega in privlačnega zelenega produkta. To je čutna pot.
Pri hotelu Natura na Rogli, eni od namestitev z EU Marjetico, so se spomnili tudi tega preprostega in privlačnega zelenega produkta. To je čutna pot. FOTO: L. E.
Z golimi stopali lahko na takšni čutni poti občutite teksturo naravnih elementov. Med sprehodom pa se lahko ustavite tudi pri prostoru, ki je urejen za knajpanje.
Z golimi stopali lahko na takšni čutni poti občutite teksturo naravnih elementov. Med sprehodom pa se lahko ustavite tudi pri prostoru, ki je urejen za knajpanje. FOTO: L. E.
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (47)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

SLO-SURVIVAL
26. 01. 2018 13.41
+2
beguncev tudi nismo vabili, pa jih vozite sem
brusilec
04. 10. 2017 08.22
a zdej bomo pa še zbirčni glede turistov..? pa kaj si ti ja nor,... veseli smo lahko da sploh kdo pride pogledat tole žalost. realnost je taka da pokazati nimamo veliko. Še v večjih mestih ulice samevajo, prazne gostilne, prodajalne,... naša strategija je zgrešena.
izpolni polje vzdevek
02. 10. 2017 15.16
+3
Vsak turist je v redu...več jih je, bolje za Slovenijo. Medtem pa vlada sprejet turistično takso za Airbnb, da bodo izenačeni s hoteli.
vestalka1
02. 10. 2017 13.14
+5
25 let se je Slovenija trudila za turiste, ki bodo nekoč prišli pogledat Slovenijo...in sedaj so prišli in zapravljajo in občudujejo res lepo državo. Zdaj je čas da se potrudimo da nam gospodarstvo zraste. Ni se potrebno toliko pritoževati pljuvati vse povprek. Raje se še bolj potrudimo.
izpolni polje vzdevek
02. 10. 2017 15.15
+1
Janko Ig
30. 09. 2017 16.58
+14
Pri turistih bomo izbirčni ,čeprav vsak turist nekaj prinese , če drugega ne reklamo. medtem ko pri beguncih sprejemamo vse , ki prinesejo samo težave in stroške in še slabo reklamo. Res smo nemogoča držva.....
izpolni polje vzdevek
02. 10. 2017 15.21
-5
Begunci prinesejo tudi davek v državno blagajno, ta davek pa potem penzije Slovenčkov plačuje. A kaj ko Slovenci te preproste matematike ne razumemo.
Antropozofija
30. 09. 2017 12.03
+12
Turistični delavci bi seveda radi butične goste, ki porabijo 1000 € na dan. Ampak s to ponudbo ne bodo potrošili niti 100 € , ker ga nimajo kje zapraviti. V Slovenskem turizmu je problem povezovanje. Majhne razdalje med kraji, a velike v glavah. Turist v postojnski jami si ne more organizirano ogledati še Cerkniškega jezera ali pa npr. slapa Savice. Slovenska turistična organizacija pač ne opravlja svojega dela, in turizem v Sloveniji deluje stihijsko. I feel Slovenia...
izpolni polje vzdevek
02. 10. 2017 15.22
+1
Privatizirat...saj nihče ne brani, da nekdo ne gre k petim znamenistostim, se zmeni za paketno ceno in potem to ponuja preko spleta kot paket. Ne samo na državo čakat. Naredi.
Mason666
29. 09. 2017 17.30
+4
Toliko turistov ki slovenijo obišče v enem letu za en dan,ker za več dni tak ne vejo kaj bi tu počeli jih je npr. na dunajo v enem mesecu ki so tam vsaj tri dni!!
izpolni polje vzdevek
02. 10. 2017 15.17
+1
Ja, mi nismo Dunaj. Važno je da pridejo, vseeno za koliko dni.
johanca123
29. 09. 2017 17.02
+9
V najljepshem mjestu na svijetu bodo na damijski ulici obrazovali na trajnostni način, na titovi pa bodo trajnostni kalamari
dipe
29. 09. 2017 15.39
+1
Še tisti turisti ki pridejo, ko vide Nevico hitr zbežijo.
nevica
29. 09. 2017 14.46
+7
Vse lepo in prav - vendar na tak način ne bomo dobili ljudi, ki bi pri nas pustili veliko denarja in bi se lahko zaradi tega postopno odpovedali težki industriji....Na fotografijah je revščina, ki lahko očara le skromne turiste. Žal je zeleni koncept dober za ohranitev naših lepot - za turizem je pa res žalosten koncept.
Maddox
29. 09. 2017 17.16
+3
To pa ni res, ti lahko trzis zwlo kvalitetne produkte na stopnji zelenega turizma! Na primer glamping je ena od teh stvari! Potem bovec je precej drag, ce zelis sprobat vse aktivnosti(kanjoning, rafting, zipline). Vse se da prilagodit, ce mas naravo lepo!
nevica
01. 10. 2017 16.08
+2
To je kvaliteta za povprečni slovenski nivo. Bogati izščejo galmurozne počitnice....kar povabi Madono na glamping.... Mi bi morali imeti ponudbo za vse -nekaj takega, nekaj drugega in nekaj super durgega...to je koncept, da postane dežela v resnici znana in privlačna točka...in ko nekdo pride v razkošje, si mimogrede odglea še kaj drugega in morebiti odloči še za kaj drugega....v naprej ne bo še noben premožen turist v negotov standard...
dipe
29. 09. 2017 14.25
+25
Slovenija je priljubljena destinacija za gradbene delavce iz Velike Kladuše.
johanca123
29. 09. 2017 17.04
+5
To ni res, lahko postanejo celo župani, sta svetli v centru, ta zažgani ob morju
BobbyP
29. 09. 2017 14.00
+2
Lahko bi imeli stalni dotok turistov "na nivoju" iz Sirije, Iraka, Pakistana, .... pa nič oz.bolj malo. Nemška, avstrijska ali skandinavska turistična ponudba je pač bolj privlačna. :-(
izpolni polje vzdevek
02. 10. 2017 15.19
-2
Ja, mi pa bomo imeli čez 10 let enega delavca na tri penzioniste. Kako bomo plačali vse te penzije? Zakaj so Nemčija in Skandinavske države tako bogate? Zamisli se malo. Pa Kanada. Ker imajo kup migrantov, da delajo za ovtohtono prebivalstvo. Mi pa raje pametujemo, namesto da bi si delovno silo pripeljali.
mariomandzukic
29. 09. 2017 12.48
-11
Slovenija je predmestje Hrvaske,eni turisti se ustavju,eni pa tud ne :)
Northwest
29. 09. 2017 12.53
+22
Pri nas se ustavijo najejo in napijejo,pri vas pa kakajo in lulajo pa se malo pobruhajo.
nevica
29. 09. 2017 15.06
+8
Slovenija se poleti temljito očiti in regenerira, vse čistilne naprave lahko servisiramo, ker gre vse na jadran...
nevica
29. 09. 2017 15.08
+7
Kaj je Mario, ne boš komentiral Cerarja in Merklove in debate o arbitraži, he, he....semle si prišel bluzit???
weber1
29. 09. 2017 11.44
+7
Ko se gre za denar, sploh ni pomembno koga povabiš... samo, da ima denarnico polno in, da je pripravljen zapravljati... nekteri bi si pa celo izbirali kogar bi si želeli... Saj zato pa smo kjer smo... naj bo črn, rumen ali bel, samo da pri nas zapravljati bo hotel....
mufic
29. 09. 2017 11.41
+13
Slovencem manjka osnovna infrastruktura in to so ceste.Najprej ceste uredit,potem se pa lahko greste turizem.Pejte v Avstrijo si mal pogledat.
Mason666
29. 09. 2017 17.24
+7
Bravo, jaz tudi pravim idite si v avstrijo pogledat kak se gre turizem!!
hondica
29. 09. 2017 11.34
+15
Ko bo spet naslednja gospodarska kriza, boste pa spet jokali, da so "kapacitete nezasedene". Jaz tega ne razumem, da odganjate ljudi, ki želijo pošteno plačat, očitno imajo ljudje, ki odločajo v slovenskem turizmu previsoke plače.
klosar.
29. 09. 2017 11.19
-1
Ojoj kakšna nestrpnost. Vsi smo enaki in vse je treba sprejeti, tako v turizmu kot doma.Tu gre prav gotovo za kršenje človekovih pravic. Takoj je potrebno sprožiti postopke proti tej ksenofobiji.
weber1
29. 09. 2017 11.48
+3
Ejga... To kar ti pišeš pa je malce drugače... Domov si ti pripel kogar hčeš... Eno je turizem, drugo tvoja gostoljubnost doma... pa nikar tukaj o kakšni ksenofobiji.... Je pa to drugače v turizmu in gostih, ki imajo denar in so ga pripravljeni zapravt pri nas... Takšni so vsi dobrodošli....
klosar.
29. 09. 2017 13.33
-1
Mojo repliko je zbrisal pomehkužen admin. Vedi, da sem ti dal vedeti, da si v zmoti. Lp
yyyeb
29. 09. 2017 10.51
+3
legalizirat marihuano po celi državi in bodo takoj horde turistov prihajale v slovenijo. garantirano veliko denarja
yyyeb
29. 09. 2017 10.51
+1
dr.dare
29. 09. 2017 10.47
-2
Magna je vodilo trajnostnega razvoja hahaha ha ha ha ha
relos
29. 09. 2017 10.23
+21
Najbolj trajnostno je tisto, kar človek pusti pri miru...a tega je vedno manj.