Novi izračuni katastrskega dohodka, ki bi ga morali kmetje plačati v letošnjem letu, so previsoki, poudarjajo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Najbolj so se katastrski dohodki povišali za vinogradnike in sadjarje, katerih večina je na Primorskem.
Zakon o novem izračunavanju katastrskega dohodka je bil sprejet že leta 2011, njegovo izvajanje pa je bilo že enkrat preloženo.
Po zakonodaji se bistveno spreminjajo obdavčitve osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Namesto dosedanjih osmih katastrskih razredov se uvajajo bonitetni razredi, namesto katastrskih kultur se upošteva dejanska raba zemljišč in namesto katastrskih okrajev proizvodna območja, ki so dejansko državne statistične regije. Sistem izračunov je izjemno zapleten, saj morajo biti upoštevane količine pridelkov in cene v triletnem povprečju ter tehnološki normativi pridelave.
Na KGZS, ki je v roku vložil pripombe na prejete nove izračune, opozarjajo na številne napačne statistične podatke o hektarskih pridelkih, posledično so za isto vrsto dejanske rabe med statističnimi regijami velike razlike, ni upoštevana struktura trajnih nasadov, med stroški ni upoštevana delovna sila, pri nekaterih izračunih ni upoštevano primerno razmerje ali napačne cene pridelkov in drugo.
Katastrski dohodek vpliva tudi na socialne prejemke
Zelo veliko povečanje katastrskega dohodka je pri večini rab zemljišč, največje pa pri vinogradih, kjer so višji kar za 14,2-krat, pri gozdovih za 8,5-krat in pri sadovnjakih za 5,2-krat ali v povprečju za 5,1-krat. Država bi tako samo s katastrskim dohodkom letos dobila 311 milijonov evrov, lani pa je bil ta znesek 61 milijonov evrov.
Od višine katastrskega dohodka je poleg določitve osnove za dohodnino odvisen tudi vstop v sistem davka na dodano vrednost in obvezno vodenje računovodstva, opozarjajo pri KGZS. Seveda so na katastrski dohodek vezani tudi številni drugi zakon in socialni prejemki, kar bi še dodatno prizadelo kmete.
Če ne bo dogovora z vlado, kmetje napovedujejo upor
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je povedal, da kmetje zdaj zahtevajo, da se izvajanje zakona premakne še za leto dni, v tem času pa naj se naredijo realni izračuni, ki jih bodo določene kmetijske panoge še lahko prenesle.
"Kmetje bomo državi plačali odmerjene davke, vendar morajo biti le-ti realni. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da bodo začeli kmetje opuščati vinograde, sadovnjake ali druge pridelovalne površine, kar pa je v času poudarjanja po samooskrbi države s hrano nesprejemljivo," je poudaril Zupančič.
Da je nekaj narobe z izračuni, se je strinjal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Predlagal je enoletno podaljšanje začetka izvajanja novega zakona, v tem času pa bi temeljito pregledali vse izračune in odpravili napake.
O tej problematiki bodo spregovorili v DZ v četrtek na skupni nujni seji odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter za finance in monetarno politiko. Od poslancev je odvisno, ali se bodo odločili za ponovni enoletni zamik izvajanja zakona ali ne.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.