Glasovali za pomoč mladim brezposelnim

Poslanci so s 54 glasovi za in štirimi proti sprejeli zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva in s tem zaključili redno julijsko sejo.

Po danes sprejetem dopolnjenem predlogu zakona bodo delodajalci, ki bodo za nedoločen čas zaposlili mlajšega od 30 let, za prvi dve leti oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Ukrep se bo nanašal na čas od 1. novembra letos do konca leta 2014.

V skladu z varovalkami, ki jih vključuje v četrtek potrjeno dopolnilo pristojnega odbora, bo do spodbude upravičen delodajalec, ki zadnje tri mesece pred zaposlitvijo mlajšega delavca ni začel postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. ni odpovedal pogodbe delavcem iz poslovnih razlogov. Delodajalec tudi ne bo smel imeti blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni, v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo mlajšega delavca pa bo moral redno izplačevati plače in plačevati prispevke.

Sprejeti zakon omejuje tudi najvišje izplačilo porodniškega nadomestila, tako da ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji, ki znaša okoli 2800 evrov bruto. Po oceni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo določba zajela približno 100 žensk. Ukrep bo veljal od 1. avgusta letos do vključno leta, ki sledi tistemu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP).

Novela, ki omejuje pravico do vključevanja v javna dela, skozi sito DZ

Državni zbor (DZ) je z 52 glasovi za in štirimi glasovi proti sprejel novelo zakona o urejanju trga dela. Glede na danes sprejeto novelo se bodo v javna dela lahko po novem vključile le dolgotrajno brezposelne osebe, to so osebe, ki so v evidenci brezposelnih neprekinjeno prijavljene več kot leto dni.

Vključitev bo prostovoljna, v času opravljanja teh del pa bo veljalo polovično mirovanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, kar pomeni, da se bo prejemniku denarnega nadomestila v primeru, če bo v javna dela vključen 12 mesecev, šest mesecev štelo, kakor da bi dobival nadomestilo.

Opozicijski poslanci so sicer opozarjali, da je omejevanje pravice do vključitve v javna dela na dolgotrajno brezposelne v času, ko brezposelnost, ne le da ne upada, temveč je v nevarnosti, da bi še narasla, nesmiselno. Problematizirana je bila tudi pravica do prostovoljne odločitve glede vključitve v javna dela. To namreč po mnenju nekaterih ni v skladu s stanjem na trgu dela. Mnogim naj bi se namreč bolj splačalo prejemati nadomestilo za brezposelnost kot delati.

V koaliciji so medtem vztrajali, da je omejitev na dolgotrajno brezposelne pomembna zaradi njihove vnovične delovne in socialne vključitve. Dolgotrajna brezposelnost naj bi ljudem povzročala psihične težave, na ta račun pa tudi bolezni. Prepričani so tudi, da mora biti vključitev v javna dela svobodna odločitev posameznika, ne pa dolžnost.

Danes potrjene spremembe se nanašajo tudi na začasna in občasna dela upokojencev. Ukinjajo namreč 25-odstotno dajatev od dohodka za opravljeno delo, ki izhaja iz zakona, ki ureja poseben davek na določene prejemke in se sicer denimo nanaša na delo preko avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe. Skupaj s 25-odstotno dajatvijo iz zakona o urejanju trga dela in drugimi prispevki so bila namreč začasna in občasna dela doslej obremenjena okoli 60-odstotno.