Novo leto prineslo preiskovalni urad

Nacionalni preiskovalni urad bo začel delovati na podlagi akta o uvrstitvi posebnih delovnih mest in nazivov v nacionalnem preiskovalnem uradu v plačne razrede, h kateremu je novembra soglasje dala tudi vlada. Za njegovo povsem nemoteno delovanje bo sicer treba sprejeti še spremembe zakona o policiji, ki bodo določile delovno področje urada, imenovanje njegovega direktorja, njegove pristojnosti in zaposlovanje v uradu. Kot vršilec dolžnosti ga bo vodil dosedanji pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Robert Črepinko.

SDS še ne vidi zakonske podlage

Omenjene spremembe je vlada potrdila na seji sredi novembra lani, državni zbor pa za zdaj o njih ni odločal. V stranki SDS so zato prepričani, da za ustanovitev urada še ni zadostne zakonske podlage. Kot je na novinarski konferenci aprila lani povedala notranja ministrica Katarina Kresal, bo urad prostorsko ločen od policije, deloval pa bo v sklopu policijskega sistema.

V njem bo delalo med 70 in 80 strokovnjakov, od tega jih bo polovica predvidoma prišla iz sedanjih vrst za to usposobljenih kriminalistov, ostali pa bodo predstavniki drugih javnih uslužbencev, ki delajo na tem področju, in drugi, ki bodo prišli s trga dela.

Urad naj bi povečal odstotek okritih kaznivih dejanj

Kot je tedaj povedal predsednik vlade Borut Pahor, so cilji urada za 20 odstotkov več odkritih kaznivih dejanj, za 80 odstotkov več vloženih obtožnic brez dopolnitve v obdobju dveh let in za 30 odstotkov več zasežene protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Menil je, da so zastavljeni cilji visoki. Toda Slovenija jih mora izpolniti, če želi biti uspešna v pregonu gospodarskega kriminala in korupcije, je poudaril. Projekt urada je sicer nastajal tri mesece, vodila pa ga je kriminalistična policija v sodelovanju s strokovnjaki z upravnega dela ministrstva ter strokovnjaki zunaj ministrstva in policije.